|
POVZETEK
Glavni cilj projekta je razviti čezmejni sistem upravljanja z
vodami na urbanem območju
Gorice in Nove Gorice. Sistem vključuje površinske vode
(poplavna ogroženost, kvaliteta), podzemne vode (razpoložljivost, možnost
energetske izrabe, kakovost in zaščita) in odpadne vode
(čiščenje). Ob upoštevanju poglobljenega poznavanja voda in
sicer z evidentiranjem pritiskov, ki vplivajo na sistem,
pripadajočih obremenitev in onesnaženja vodnega okolja, bo razvit
skupni sistem, ki bo omogočil učinkovito upravljanje voda tudi
v skladu z zahtevami EU. Izvedba naloge je predvidena v 36 mesecih.
Aktivnosti se bodo izvajale na območju porečij obmejnih mest:
Gorica, Nova Gorica, Šempeter, Vrtojba.
UTEMELJITEV
PROJEKTA
V skladu z operativnim programom (točka 2b) vodni viri
predstavljajo velike možnosti za čezmejno sodelovanje ob upoštevanju
pomembnosti njihovega spremljanja z namenom preprečevanja ekoloških
(onesnaževanje) in naravnih (poplave) tveganj. Iz SWOT analize so
pomanjkljivosti: nizka raven sodelovanja med institucijami, ki ponujajo
javne storitve (IRISACQUA Gorica in Vodovodi in kanalizacija Nova
Gorica); prisotnost območij z nevarnostjo poplav; kritično
količinsko in kakovostno stanje površinskih in podzemnih voda. Vse
to predstavlja veliko priložnost za skupno urbano in prostorsko
načrtovanje s posebnim poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z
vodnimi viri z namenom preprečevanja naravnih in ekoloških tveganj
ter posledično doseganje ciljev EU.
Hidrografski bazeni urbanega območja mest Gorica, Nova Gorica,
Šempeter, Vrtojba so kompleksni in
v slabem kvalitetnem stanju, kar je tudi razvidno iz okoljskega
poročila programa čezmejnega sodelovanja Italija – Slovenija
2007-2013. Kritičnost tega čezmejnega območja so poplave,
čeprav se pojavljajo v dolgih časovnih presledkih (1681, 1703,
1890, 1935, 1983, 1987). Ta naravna tveganja (poplave), povzročajo
neposredno nevarnost zaradi neučinkovitih in neprimernih
zadrževalnih ukrepov. Velik pomen je drugačen hidravlični tok
potoka Koren v Občinah Gorica in Nova Gorica. Na slovenskem ozemlju,
teče na kmetijskih zemljiščih v odprtem kanalu, medtem ko na
italijanskem ozemlju teče v podzemnem kanalu, ki vodi pod mesto
Gorico. Omejene zmogljivosti tega kanala za zbiranje celotnega naravnega
vodnega toka so v preteklosti povzročile velike poplave na slovenski
strani. Iz monitoringa, izvedenega v preteklosti in tudi iz študij na
Univerzi v Vidmu in v Novi Gorici je razvidno, da so resne težave z
onesnaževanjem. Študije poudarjajo močno kritičnost okolja
(onesnaževanje) teh voda. Antropogeni pritiski so odgovorni za to
dolgoletno kritično potrebo po takojšnjem ukrepanju. Stalno
onesnaževanje teh voda je privedlo do takih sprememb v vodnem ekosistemu,
da se je vzpostavilo tako ravnovesje, ki je škodljivo za biološko
življenje. Reke Koren, Vertojbica in Vipava imajo trenutno slabo
kakovostno stanje, in to povzroča poleg omenjene škode, prav tako
tudi negativen vpliv na kakovost reke Soče, ki je ena izmed
najlepših rek na svetu. To pa povzroča močno omejitev za
socialno in turistično korist populacije, vključno s pomembnim
onesnaževanjem in evtrofikacijo v Jadranskem morju. Druga priložnost je
tudi boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije oz. zmanjšanje
rabe energije (raba podzemne vode). Kakovost podzemne vode je pogosto
nezadovoljiva zaradi onesnaženja (vodonosnik Vrtojbenskega polja). Glede
na močan pritisk za zmanjšanje porabe energije, bi lahko te vode
bile, če ne bi bile onesnažene, primerne za zadostitev stanovanjskih
in industrijskih potreb po energiji.
Pomanjkanje ustreznega sistema za čiščenje odplak je še ena
kritična nerešena točka, ki bo še nadalje vplivala na kakovost
površinskih voda in podzemne vode. Dejansko na obmejnem območju
Gorica in Nova Gorica kanalizacija ni primerna za potrebe obeh
občin. Raziskave ARPA Gorica so pokazale nekaj pomembnih
pomanjkljivosti v zvezi s fekalnim mikrobiološkim onesnaženjem. Potrebne
so tudi študije onesnaženosti z ostanki zdravil. Kakovost vode se
bliskovito slabša od kraja izpusta potoka Koren, ki sprejema odpadne
neprečiščene vode iz Nove Gorice, in zbira kanalizacijo na
območju severne Gorice, ki jih ni mogoče preusmeriti do
čistilne naprave, ker je podcenjena. Načrti za novo
čistilno napravo v Novi Gorici in optimizacija čistilne naprave
v Gorici potekajo in upamo, da bosta kmalu končani. V optimalnih
razmerah se lahko zagovarja ponovno uporabo očiščene vode v
kmetijstvu, ponovna uporaba za preprečevanje nizkih pretokov v
času suše in spodbujanje ponovne naturalizacije obvodnih in vodnih
območij ter seveda tudi
možnosti uporabe blata čistilnih naprav za oljšanje tal v kmetijstvu
in energetske namene.
V zaključku, kakovostno stanje površinske in podzemne vode iz zgoraj
navedenih razlogov odstopa od ciljev Evropske okvirne direktive o vodah
(2000/60/ES), ki predvideva doseganje standardov kakovosti do leta 2015, in od
Direktive 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti sladkih
voda, da se omogoči življenje rib, in šestega okoljskega akcijskega
programa za "Evropska unija (2001-2010). Na tem območju je zato
potreben adekvaten skupen sistem za upravljanje čezmejnih voda, v
skladu z operativnim programom (točke 2b, 2c in 7b). Tak sistem bi
moral preprečevati ekološka tveganja, vezana na naravne in
antropogene pritiske in tako omogočiti čezmejno upravljanje z
vodnimi viri.
CILJI
PROJEKTA
Splošni cilj projekta je izdelati strokovne podlage (smernice) za
razvoj enotnega sistema za trajnostno upravljanje čezmejnih voda:
površinskih, podzemnih in odpadnih voda, na območju Gorice in Nove
Gorice. Te smernice bodo namenjene varstvu in skupnem upravljanju voda,
izboljšanju njihove kakovosti, njihovo varovanje v zvezi z biotsko
raznovrstnostostjo, njihovo uporabo za energetske namene, in
preprečevanje skupnih naravnih in tehnoloških nevarnosti ter
oblikovanju skupnega trajnostnega teritorialnega razvoja. Vse to v
luči učinkovite udeležbe državljanov/javnosti, uprave in javnih
podjetij, ki delujejo na obmejnem območju. Ta splošni cilj temelji
na: "zagotovitvi trajnostne teritorialne integracije", ki se
nanaša na Prednostni cilj 1 "okolje, promet in trajnostno
teritorialno integracijo", čigar operativni cilji interesa na
tem projektu so: 1.1 Ohranjati biotsko raznovrstnost in zagotavljanje
trajnostnega upravljanja naravnih virov; 1.2 Varstvo okolja pred
naravnimi in tehnološkimi nesrečami ter onesnaženjem, zmanjšanje
porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije; 1.4
Krepitev socialne kohezije znotraj funkcionalnih čezmejnih
območjih.
Operativni cilji tega projekta bodo zajemali naslednje ukrepe:
1) Smernice za razvoj skupnih strategij in načrtov za
preprečevanje in zmanjševanje tveganja poplav in za razvoj skupnih
intervencij v izrednih razmerah (DP3). Ta cilj je v skladu z operativnim
ciljem 1.2. 1 v "Razvoj skupnih strategij in načrtov za
preprečevanje in zmanjševanje naravnih (poplave) in tehnoloških
nesreč."
2) Razvoj metod in ukrepov za izboljšanje količinskega in
kakovostnega stanja površinskih voda porečja Koren in Vrtojbca (DP4)
in podzemnih voda vodonosnika Vrtojba (DP5) v skladu z okvirno vodno
direktivo (2000/60/ES). Metodologije bodo razvile ustrezne sisteme za
zmanjšanje emisij onesnaževal, kar bo učinkovalo na čezmejne
vode in bo imelo pozitivni učinek na kakovost okolja območja
SIC IT3330005 "Ustje reke Soče”. Ta cilj je v skladu z
operativnim ciljem 1.1. "Integrirane rešitve za usklajeno upravljanje
čezmejnih porečij, podzemnih voda in morskega ekosistema",
in z operativni cilj 1.2. v "Usklajevanje metod in sistemov za
upravljanje in varovanje okolja."
3) Razvoj skupnih strategij in načrtov za uporabo podzemne vode
Vrtojbenskega polja za zmanjšanje porabe energije v zasebnih stanovanjih,
javnih zgradbah in podjetjih na obmejnem območju (DP5). Ta cilj je v
skladu z operativnim ciljem 1.2 "Pilotni projekti za obnovljive vire
energije in varčevanje z energijo, vključno s kampanjami za
ozaveščanje, informiranje in promocijske dejavnosti."
4) Smernice za razvoj strategij za ponovno uporabo odpadnih voda in
izkoriščanje blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu in
energetiki (DP6). Dopolnjen in optimiziran kanalizacijski sistem ter
ponovna uporaba odpadne vode za namakanje in industrijo, so velika
priložnost za varovanje vodnih virov za pitne namene. Poleg tega bi tako
lahko vodo uporabljali za oskrbo rek, ki so ogrožene zaradi suše in z
vrsto drugih del, ki bi prispevale k izboljšanju njihove okoljske
kakovosti (ekoremediacija). Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.1.
"Skupne dejavnsoti v zvezi z varovannjem skupnih vodnih virov",
in z operativnim ciljem 1.2. "Pilotni projekti za obnovljivo
energijo in varčevanje z energijo.
5) Priprava stokovnih podlag in razvoj smernic za skupni sistem
integralnega upravljanja čezmejnih voda, ki vključujejo
udeležbo politikov, končnih uporabnikov in prebivalstva (DP7). Ta
cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.1. "Integrirane rešitve za
usklajeno upravljanje čezmejnih porečij in podzemnih voda, iin
ciljem 1.4 v "Izboljšanje usklajevanja med upravami, javnimi
službami in izvajalci javnih storitev in službami, ki stremijo k
izboljšanju kakovosti življenja".
6) Izvajanje informacijske kampanje o problemih in rešitvah glede
čezmejnih voda na interesnih območjih (DP8) je v skladu z z
operativnim ciljem 1.4 "za spodbujanje izrabe priložnosti za razvoj
čezmejnega območja prek izboljšanih skupnih politik”.
UČINKI
IN REZULTATI PROJEKTA
Glavni učinki projekta so:
- Vzpostaviti visoko raven sodelovanja v okviru partnerstva (skupna
izdelava prijavnice in vseh projektnih dejavnosti v skladu s
finančnim načrtom, z opuštevanjem enakih možnosti).
- Razvoj primernega trajnostnega sistema v obmejni regiji na
področju varstva voda in za preprečevanje naravnih in umetnih
tveganj za okolje;
- Spodbujati izvajanje skupne infrastrukture (preprečevanje okoljska
tveganja);
- Spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij mreže partnerstva;
- Optimizacija vključevanja različnih skupin na področju
vodne politike (dva komunalna podjetja v mestnem upravljanju z vodami,
upravni organi, raziskovalne ustanove in prebivalstva);
- Spodbujati uporabo obnovljivih virov energije (uporaba podzemne vode za
ogrevanje in hlajenje zgradb);
- Spodbujati upravljanje voda v zvezi s preprečevanjem naravnih in
antropogenih nevarnosti, ter njihovo izkoriščanje v energetske
namene, izmenjavo najboljših praks v podobnih okoljih.
Pričakovani rezultati projekta so:
- Skupna enotna in inovativna čezmejna baza podatkov (hidrologija in
kakovost vode);
- Skupen enoten in inovativen sistem monitoringa;
- Smernice za izboljšanje stanja kakovosti in količine površinskih
in podzemnih čezmejnih voda;
- Smernice za uporabo podzemne vode za zmanjšanje porabe enrgije;
- Smernice za ponovno uporabo očiščene odpadne vode in blata iz
čistilnih naprav;
- Akcijski načrt za ponovno naturalizacijo nekaterih kritičnih
področjih potoka Koren;
- Smernice za skupni sistem integriranega upravljanja čezmejnih
voda.
Ciljne skupine projekta so:
- Končni uporabniki: čezmejne občine in čezmejna
komunalna podjetja,
- Politika: uprave, odgovorne za zakonodajo in upravljanje z vodami ter
prostorsko načrtovanje
- Raziskovalne ustanove, ki delujejo na teh področjih;
- Širša javnost: prebivalstvo, ki ima koristi od obmejnih regij
WORKPACKAGES
DELOVNI
SKLOP 1 (KOORDINACIJA IN UPRAVLJANJE PROJEKTA)
1.1.
Koordinacija
projekta in spremljava njegovega poteka (LP-JTS)
Koordinacija projekta po delovnih
paketih in njihovih ciljih:
-
postavitev koordinacijske strukture;
-
priprava projektnega priročnika;
-
koordinacija sodelovanja med partnerji.
Za koordinacijo projekta se določi
eno osebo – Projektni Manager (LP). Ugotavljanje napredovanja projekta po
delovnih paketih v primerjavi z mejniki. Organizacija srečanj za
uskladitev skupnega dela na projektu, moderacija projektnih delavnic. Dokumentiranje rezultatov projekta in oddaja
skupnih poročil za posamezen mejnik (2 mejnika oz. poročili
letno). Povzetek
triletnega interdisciplinarnega dela širše skupine strokovnjakov
različnih profilov s področja upravljanja voda v obeh državah. Izdelava zaključnega
poročila projekta z opisom in rezultati vseh aktivnosti.
1.2. Koordinacija finančnih
stroškov projekta (LP-JTS)
Izdelava transparentnega sistema za
nadzor porabe sredstev. Za koordinacijo finančnih stroškov se
določi eno osebo – finančni manager (LP). Koordinacija in
nadzor porabe sredstev glede na časovni potek projekta, predvidene
aktivnosti in projektnega partnerja. Predstavitev finančnega stanja
na projektnih delavnicah. Priprava finančnih poročil za
posamezen mejnik (2 poročanji letno) in zaključnega
finančnega poročila.
1.3. Poročanje partnerjev (LP-PP)
Poročanje o izvedenih aktivnostih
in poteku projekta vsakega projektnega partnerja za posamezen mejnik (2
poročanji letno). Poročila so osnova za pripravo skupnih
poročil o izvajanju projekta za posamezen mejnik in za pripravo
zaključnega poročila. Poročanje o porabi sredstev
posameznih projektnih partnerjev za posamezne mejnike. Udeležba na projektnih
delavnicah. Posamezna poročila so osnova za pripravo finančnih
poročil za posamezne mejnike in zaključnega finančnega
poročila.
DELOVNI
SKLOP 2 (Pripravljalne aktivnosti)
2.1. Pripravljalne
aktivnosti
Periodična srečanja (LP in
PP4) za določitev vsebine projekta za upravljanje čezmejnih
voda in realizacijo projektnega predloga. Določitev potrebnih
pokazateljev za pravilno vrednotenje tako okoljskega stanja kot tudi
stanja voda. Organizacija dveh srečanj vseh partnerjev za
končno določitev koncepta projekta in pripravo prijavnice
projekta. Priprava in finalizacija prijavnice.
DELOVNI
SKLOP 3 (HIDROLOGIJA POREČIJ POTOKOV KOREN IN VRTOJBICA)
3.1. Baza
obstoječih čezmejnih hidroloških podatkov
Zbiranje podatkov (padavine, odtoki v
potokih Koren in Vrtojbica ter drugi podatki) za izdelavo vodne bilance
porečij Korna in Vrtojbice. Izdelava skupne baze hidroloških
podatkov na podlagi javno dostopnih podatkov. Izdelava Skupnega GIS
sistema hidrografskih območij. Organizacija srečanj za
izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja
med eksperti).
3.2. Hidrološki
monitoring porečij potokov Koren in Vrtojbica
Preverba obstoječega sistema
izvajanja hidrološkega monitoringa. Predlog izboljšav in optimizacija
sistema monitoringa. Optimizacija in postavitev dežemerov in limnigrafov
s povezavo v učinkovit sistem obveščanja Civilne zaščite.
Izvajanje hidrološkega monitoringa, vzdrževanje merskih postaj, pobiranje
podatkov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na
teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
3.3 Ogroženost
obeh obmejnih urbanih območij zaradi poplav
Izračun vodne bilance.
Statistično vrednotenje podatkov za določitev maksimalnih
pretokov z namenom predvidevanja možnih izjemnih visokovodnih pretokov.
Ocena možnih posledic in predlog rešitve ter ukrepov. Določitev
strategij za skupne sisteme interveniranja v izrednih razmerah.
Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh
aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
DELOVNI SKLOP 4 (KVALITETA POVRŠINSKIH VOD NA
URBANEM OBMOČJU GORICE IN NOVE GORICE)
4.1. Vzpostavitev
baze obstoječih podatkov o kvaliteti čezmejnih površinskih voda
Zbiranje javno dostopnih podatkov
kakovosti površinskih voda na odsekih Koren – Soča ; Vrtojbica –
Vipava – Soča državnega in občinskega monitoringa ter
predhodnih projektov. Izdelava skupne usklajene čezmejne baze
podatkov z javno dostopnimi podatki. Nadgradnja GIS projekta JEDIS s
povezavo na bazo podatkov. Statistično vrednotenje podatkov z
določitvijo trendov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in
skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
4.2. Monitoring kvalitete obmejnih
površinskih vod
Pregled obstoječega sistema
monitoringa. Predlog posodobitve, izboljšanja in optimizacije sistema
monitoringa. Optimizacija lokacije odvzemnih mest za boljše vrednotenje
kakovosti voda. Vzorčenje in analiza vodnih vzorcev (COD, BOD,
fosfor, nitrati, toksičnost, ostanki zdravil, etc.) ter vrednotenje
rezultatov. Izvedba merilnih mest za stalno merjenje posameznih indikatorjev
kakovosti. Kartiranje invazivnih vrst, monitoring dnevnih metuljev in
vrednotenje meritev. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in
skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
4.3. Določitev antropogenih
virov onesnaževanja in ocena tveganja
Statistična analiza podatkov o
kvaliteti površinskih voda. Identifikacija virov onesnaženja (industrija,
kanalizacija, čistilne naprave itd.) in izdelava karte virov
onesnaževanja na urbanem območju. Vrednotenje indikatorjev
onesnaženja in njihovega izvora (COD, BOD, fosfor, nitrati, farmacevtske
sestavine ...). Vpliv obstoječih koncentracij onesnaževal na
čezmejno okolje in biološkego tveganja (prebivalci, živali in
rastline). Predlog metod in ukrepov za zmanjšanje obstoječega
onesnaženja. Pregled dobrih praks
ekoremediacije in predlog akcijskega načrta ekoremediacije kanala
Korna in Vrtojbice. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in
skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
DELOVNI
SKLOP 5 (PODZEMNE VODE IN NJIHOVA ENERGETSKA IZRABA)
5.1. Količinsko in kakovostno stanje čezmejnega
vodonosnika Vrtojbensko polje
Določitev območja čezmejnega vodonosnika (usklajevanje
mej). Zbiranje podatkov o količini (nivoji) in kakovosti podzemne
vode za pretekla obdobja za čezmejni vodonosnik Vrtojbensko
Mirenskega polja. Izdelava skupne čezmejne baze podatkov na podlagi
javno dostopnih podatkov. Določitev Statistično vrednotenje in
analiza trendov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno
delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
5.2 Zaščita čezmejnega vodonosnika Vrtojbenskega polja
Ocena ranljivosti in ogroženosti čezmejnega vodonosnika.
Izdelava vodne bilance vodonosnika. Pregled obstoječe rabe
vodonosnika. Vrednotenje indikatorjev onesnaženja in njihovega izvora ter
izdelava karte virov onesnaževanja. Predlog učinkovite čezmejne
zaščite vodonosnika. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in
skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
5.3 Raba čezmejnega vodonosnika
Vrtojbenskega polja
Ocena možne rabe vodonosnika kot
obnovljivi vir energije – uporaba za ogrevalne in ohlajevalne sisteme,
predvsem v smislu zmanjšanja porabe električne energije.
Določitev energetskega potenciala vodnega vira – določitev
odvzemnih količin, ki omogočajo obnovljivo izkoriščanje
vodnega vira. Ocena možne rabe podzemne vode kot vir vode za obrt,
industrijo in kmetijstvo, v smislu zmanjšanja porabe pitne vode.
Ocena zmožnosti vodonosnika glede na
odvzem z ozirom na količinsko, termično in kemijsko obnovljivost
vira oz. vodonosnika.
Organizacija srečanj za izmenjavo
znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med
eksperti).
DELOVNI
SKLOP 6 (ODPADNE VODE NA URBANEM OBMOČJU GORICE IN NOVE GORICE)
6.1. Možnost uporabe
očiščenih odpadnih voda
Dopolnitev in optimizacija
kanalizacijske mreže je predmet raznih posegov v pripravi, ponovna
uporaba očiščene odpadne vode za namakanje in industrijo
predstavlja veliko priložnost za varovanje vodne vire (predvsem v smislu
zmanjšanja porabe pitne vode). Potrebne so stroge kontrole odpadnih voda
iz čistilnih naprav, da se zagotovi popolno varnost z vidika zdravja
in higiene s tem, da se ne pojavljajo nevarna onesnaževala. Te vode lahko
predstavljajo vir vode za reke v času suše, ki bi se s tem lahko
ponovno renaturalizirale. Trenutno je možno analizirati odpadne vode iz
čistilne naprave v Gorici. Na iztoku iz čistilne naprave se
kontrolira klasične parametre kakovosti prečiščene odpadne
vode, ne nadzoruje pa se drugih, kompleksnejših onesnaževalcev, kot so
ostanki zdravil idr. Zaradi tega se bodo izvedle dodatne kemijske analize
prečiščene odpadne vode. Izdelal se bo pregled možnih uporab
prečiščene odpadne vode na obravnavanm obmejnem območju.
Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh
aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
6.2. Možnost uporabe blata
ruga priložnost so blata iz
čistilnih naprav za gojenje ali kompostiranje, kot tudi kot možno
uporabo za pridobivanje energije (sežig). Uporaba blata mora zagotoviti
popolno varnost za zdravje, zato se v tem primeru dovoljuje začasna
rešitev za odlaganje teh materialov, saj prinaša tudi pomembne elemente
za tla.
Izdelal se bo popis čistilnih
naprav in klasifikacija blata iz čistilnih naprav, trenutno stanje
odlaganja blata in potencialne možnosti uporabe blata it čistilnih
naprav. Zato se bo izvedlo vzorčenje blat in kemijske analize za
določitev vsebnosti težkih kovin, slednih prvin, itd.
Organizacija srečanj za izmenjavo
znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med
eksperti).
DELOVNI
SKLOP 7 (STROKOVNE PODLAGE ZA ČEZMEJNI SISTEM ZA SKUPNO UPRAVLJANJE
Z VODAMI)
7.1. Sociološki vidik, vključevanje javnosti
Vključevanje javnosti pri izvajanju
integriranega sistema upravljanja čezmejnih voda, ki vključuje:
identifikacijo zainteresiranih strani (deležnikov) in njihovih interesov,
izvajanje ciljnih skupin z lokalnimi akterji, predlog strategije, ki
uresničuje načelo vključevanja javnosti pri upravljanju
čezmejnih voda. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in
skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti).
7.2. Strokovne podlage za skupni
sistem za upravljanje s čezmejnimi vodami
Izdelava strokovnih podlag in smernic za
sistem za skupno upravljanje čezmejnih voda, ki obsega: a) predlog
učinkovitega količinskega in kakovostnega monitoringa
površinskih in podzemnih voda, b) ukrepi za preprečitev hidroloških
tveganj in strategije za sisteme intervencije v izrednih razmerah, c)
predlog in izvedba ukrepov za izboljšanje kakovosti voda, d) predlog učinkovite
zaščite vodonosnika Vrtojbenskega polja, e) predlog potencialne rabe
vodonosnika Vrtojbenskega polja za zmanjšanje porabe energije, f) predlog
ponovne uporabe očiščenih vod iz čistilnih naprav ter
blata, g) predlog skupne in usklajene integralne rešitve okoljske
problematike z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Organizacija
srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih
(tematska srečanja med eksperti).
DELOVNI SKLOP 8 (Komunikacijski načrt)
8.1. Internetna stran
Izdelava internetne strani za
komunikacijo znotraj projekta (nejavni del za izmenjavo dokumentov
znotraj projektnih partnerjev) in za komunikacujo s strokovno in širšo
javnostjo. Na internetni strani projekta bo za
širšo javnost predstavljen projekt, projektni partnerji, na razpolago
bodo tudi rezultati projekta.
8.2. Komunikacija s strokovno in
širšo javnostjo
Organizacija okroglih miz in
zaključne konference s tematiko projekta za strokovno javnost,
študente, deležnike ter uporabnike. Izdelava zloženk o projektu za
strokovno in širšo javnost. Organizacija študentskih ekskurzije s
terenskim delom za študente obmejnih univerz.
8.3. Publiciranje
Priprava besedil, ki bodo lahko
dostopna, tematskih zemljevidov, ki zajemajo obmejno območje na
dosežke, pridobljene z vseh dejavnosti, vključenih v delovne sklope.
Predvidena je izdaja smernic v tiskani obliki z namenom vključevanja
in izobraževanja prebivalstva, inštitucije, podjetja. Te smernice se
lahko uporabijo za širjenje dobrih praks v podobnih okoljih, in s tem
poudarja dobro ponovljivost projekta. Udeležba na domačih in
mednarodnih konferencah.
AKTIVNOSTI
1 - Mreženje
Da bi dosegli glavni cilj projekta, izdelava strokovnih podlag in razvoj
smernic za uresničevanje skupnega sistema enotnega upravljanja
čezmejnih voda v urbanem območju Gorice in Nove Gorice, je
potrebno široko sodelovanje vseh zainteresiranih partnerjev v obeh
državah ter sodelovanje podprto z znanstvenimi ustanovami in svetovalci,
ki lahko pomagajo pri rešitvah problemov, ki obstajajo na tem območju
in področju. Partnerstvo bo gospodarskim družbam omogočilo
izvajanje potrebnih strukturnih ukrepov, občinam publiciranje
rezultatov ter prizadevanje za skupno politiko primerno za
učinkovito in trajnostno sodelovanje tudi s populacijo. Ta
močna sinergija med partnerji bo omogočila delovanje partnerske
mreže tudi po zaključku skupnega projekta.
2 - Skupna baza podatkov in GIS
Realizacija dveh skupnih baz podatkov. Ena baza za podatke za vrednotenje
hidrološke bilance porečij Korna in
Vrtojbice ter drugo bazo za vrednotenje kakovosti površinskih
voda.
3 - Študije
Smernice za oblikovanje strategij, metodologij in skupnih načrtov za
preprečevanje in zmanjševanje tveganj poplav, za zaščito
površinskih in podzemnih voda, za zmanjšanje porabe energije (raba podzemne
vode) in, po zaključku
strukturnih del, ponovna uporaba obdelanih odpadnih voda in blata
iz čistilnih naprav.
4 - Srečanja
Predvidevi sta dve letni srečanji za vse partnerje, ki jih usklajuje
vodilni partner, z namenom sodelovanja na področju znanja in
tematska strokovna srečanja za izvajanje delovnih paketov DP3, DP4,
DP5, WP6 in DP7.
5 - Komunikacija
Realizacija interaktivnega spletnega portala. Izvedba predavanj in
okroglih miz med strokovnjaki in oblikovalci politik s sodelovanjem
državljanov/javnosti.
6 - Obiski
Vodeni obiski se izvajajo v sodelovanju s strokovnjaki in študenti, za
kritične presoje obstoječih problemov ter možno navedbo rešitev
in preverjanja rezultatov.
LP - Universitŕ
di Nova Gorica
Lead partner LP, Universitŕ di Nova Gorica
Prof. dr. Danilo Zavrtanik - rektor
Vodja projektne skupine
Prof. dr. Polonca Trebše
Kontaktna oseba
Dott.ssa Tanja Prebil - Tanja.Prebil@ung.si
Dejavnosti
Dejavnost Univerze v Novi Gorici pokriva dodiplomsko in podiplomsko
izobraževanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v
podjetniško okolje. Znotraj Univerze v Novi Gorici deluje pet fakultet in
ena visoka šola ter pet raziskovalnih laboratorijev, trije raziskovalni
centri in en raziskovalni inštitut. Univerza v Novi Gorici je
soustanoviteljica Primorskega tehnološkega parka in ustanoviteljica
univerzitetne Fundacije “Edvard Rusjan”. Slednja zbira sredstva za
finansiranje razvoja dejavnosti Univerze v Novi Gorici.
PP1 – Vodovodi in Kanalizacjia
Nova Gorica
PP1, Vodovodi
in kanalizacija Nova Gorica d.d.
Miran Lovrič
Vodja projektne skupine pri partnerju
Mitja Gorjan
Kontaktna oseba
Mitja Gorjan
- mitja.gorjan@vik-ng.si
Dejavnosti
- Oskrba prebivalcev občin Nova Gorica, Šempeter Vrtojba, Miren
Kostanjevica, Brda in Renče Vogrsko in delno tudi občine Gorica
z vodo.
- Upravljanje
s kanalizacijo, odpadnimi vodami in čistilnimi napravami.
PP2: Mestna občina Nova Gorica
PP2, Mestna občina Nova Gorica
Matej Arčon - župan
Vodja
projektne skupine pri partnerju
Vanda Mezgec
Kontaktna oseba
Vanda Mezgec – vanda.mezgec@nova-gorica.si
Dejavnosti
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
zadeve javnega pomena,ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz
državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom. Poleg teh
dejavnosti, občina opravlja tudi načrtovanje prostorskega
razvoja in sprejema prostorske akte, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov,
vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, površine za pešce in kolesarje,
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, ureja javni
promet na območju mestne občine. Mestna občina za svoje območje tudi pripravlja
programe varstva okolja, kjer z ustreznimi ukrepi skrbi in pospešuje
varstvo okolja. Razpolaga z dovolj usposobljenega kadra na področju varstva
okolja ter ustrezen kader za vodenje finančnega dela projekta.
PP3, Občina
Šempeter-Vrtojba
PP3, Občina Šempeter-Vrtojba
Milan Turk - župan
Vodja projektne skupine pri partnerju
Anita Manfreda
Kontaktna oseba
Anita Manfreda – anita.manfreda@sempeter-vrtojba.si
Dejavnosti
Občina Šempeter-Vrtojba kot organ lokalne skupnosti pokriva zelo
širok spekter področij, kar je razvidno tudi iz njene organizacijske
strukture (glej izkušnje na področju upravljanja projektov…)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in statutom občine. Za vodenje in
odločanje so pristojni organi občine: občinski svet, župan
in nadzorni odbor občine. Občinska uprava v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine opravlja organizacijske,
administrativne , upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti, Jani uslužbenci v občinski upravi so strokovno
izobraženi in usposobljeni glede na zahteve za opravljanje nalog.
PP4 Universitŕ
Udine, Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura
PP4, Universitŕ Udine,
Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura
Prof. Gaetano Russo
Vodja projektne skupine pri partnerju
Prof. Fabio
Miani
Kontaktna oseba
miani@uniud.it
Dejavnosti
Univerza v
Vidmu koordinira številne raziskovalne projekte bodisi na državni kot na
mednarodni ravni (EU VII FP, INTERREG et al.). Koordinira 40%
italijanskih projektov, financiranih s programom Evropske skupnosti
Tempus z balkanskimi državami. Njeno osebje razpolaga z upravnimi,
gospodarskimi, pravnimi in projektantskimi sposobnostmi. Njene tehnicne
in znanstvene dejavnosti potekajo s podporo Urada za raziskovanje in
tehnološki transfer, ki skrbi za upravo kompleksnih projektov, zašcito
intelektualne lastnine in prenos rezultatov raziskovanja na teritorij.
PP5, IRISACQUA
SRL
PP5, IRISACQUA SRL
Mirio Bolzan
Vodja
projektne skupine pri partnerju
Ing. Furio
Pillan
Kontaktna
oseba
Ing. Furio
Pillan - fpillan@irisacqua.it
Dejavnosti
IRISACQUA srl
je upravljalec vodovoda in kanalizacije za celotno goriško pokrajino.
Oskrbuje prebivalce s pitno vodo in zbira odpadne vode ter jih odvaja v
čistilno napravo. Poleg tega je Irisacqua akter pod nadzorom ATO, in
ima naložbeni načrt za več kot 160 MIO EUR do leta 2035 za
prilagoditev in razširitev omrežij objektov.
PP6, Comune di
Gorizia
PP6, Comune di Gorizia
dott. Ettore Romoli, Župan
Vodja
projektne skupine pri partnerju
Arch. Clara
Sgubin
Kontaktna
oseba
Dott. Andrea Bais - andrea.bais@comune.gorizia.it
Dejavnosti
Dejavnosti,
povezane s področjem lokalne javne uprave, kot jih določajo
državni in deželni zakoni ter statuti.Strokovno znanje in predpisi, ki so
potrebni za vodenje in opravljanje javnih storitev za lokalno
skupnost.Občina Gorica je zelo evropsko usmerjena (9. člen Statuta).
Odborništvo za mednarodno in evropsko politiko neposredno odgovarja
županu. Lokalna skupnost ima poseben Sektor za okolje in vodstvene
storitve ter Urad za mednarodno politiko, evropska in medregijska
sredstva.
PP7, Universitŕ
di Ferrara, Dipartimento di Scienze della Terra
PP7, Universitŕ di Ferrara, Dipartimento di Scienze
della Terra
Prof.ssa Franca Siena
Vodja
projektne skupine pri partnerju
Prof.ssa
Carmela Vaccaro
Kontaktna oseba
Prof.ssa Carmela Vaccaro - vcr@unife.it
Dejavnosti
Univerza v
Ferrari se ukvarja s kvalitativno in kvantitativno analizo površinske in
podzemne vode virov in degradacijo vodnih virov zaradi vpliva
človeka in kompetitivne rabe vodnih virov, s procesi dezertifikacije
in interakcije voda-tla in geokemijskimi problematikami, povezanih z vodo
in napajanjem vodonosnikov. Univerza v Ferrari razvijas metodologije za
integralne geofizikalne-geokemijske raziskave litoloških in fizikalnih
lastnosti podzemlja in opredelitev geometrije vodnih teles podzemne vode.
Oddelek za znanosti o Zemlji uporablja najsodobnejše tehnike in
analitične metodologije za analizo slednih elementov v vodi in tleh.
PP8, Zavod za zdravstveno varstvo Nova
Gorica
PP8, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
mag.
Tatjana Vončina, dipl. univ. ekon.
Vodja
projektne skupine pri partnerju
Jasna Koglot,
univ. dipl. kem.
Kontaktna oseba
Jasna Koglot - jasna.koglot@zzv-go.si
Dejavnosti
Dejavnost PP8: opravljanje
zdravstveno-ekološke, socialno-medicinske, higienske in epidemiološke
dejavnosti za območje UE
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
Izkušnje pri
projektnem delu v domačih oziroma mednarodnih partneskih projektih.
Vodilni partner v projektu JEDIS- Joint Environmental Decision Support Information
System, v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA
Slovenija-Italija 2000-2006.
PP9, Inštitut
rudarstvo geotenologijo okolje (IRGO)
PP9, Inštitut rudarstvo geotenologijo okolje (IRGO)
Bojan Jelen
Vodja projektne skupine pri partnerju
Melhior Pregl
Kontaktna oseba
Melhior Pregl - melhior.pregl@irgo.si
Dejavnosti
Inštitut za
rudarstvo, geotehnologijo in okolje izdeluje ocene vplivov na okolje,
analize tveganja, hidrogeološke raziskave, geološke in inženirsko
geološke raziskave, projektiranje vodnjakov, izdelava in izvajanje
monotoringov podzemne vode, raziskave s področja ravnanja z odpadki,
načrtovanje novih površinskih in podzemnih odlagališč odpadkov,
sanacija in zapiranje obstoječih odlagališč, modeliranje toka
podzemnih vod in transporta snovi, laboratorijske in “in-situ” preiskave.
|
