Il progetto ha lo scopo di sviluppare linee guida per la realizzazione di un comune sistema di gestione integrata delle acque transfrontaliere delle aree urbane di Gorizia e Nova Gorica. Comprende le acque superficiali (rischio alluvioni e qualitŕ), le acque sotterranee (qualitŕ, tutela, disponibilitŕ e valorizzazione energetica) e le acque reflue. Partendo da una conoscenza approfondita di tali acque, evidenziando cioč le pressioni antropiche che si esercitano su di esse, si vuole proporre un sistema che permetta una corretta gestione ambientale dei corpi idrici di interesse, anche alla luce delle direttive emanate in ambito comunitario. Le attivitŕ riguarderanno i bacini idrografici delle cittŕ di confine: Gorizia, Nova Gorica, Šempeter Vrtojba. La durata del progetto č di 36 mesi. Le attivitŕ sono iniziate il 01/11/2011 e termineranno il 31/10/2014.
In conformitŕ al Programma Operativo le risorse idriche
rappresentano una notevole opportunitŕ per una cooperazione transfrontaliera
se si considera l’importanza del loro monitoraggio ai fini della prevenzione
nei confronti dei rischi ecologici (inquinamento) e naturali (alluvioni).
Dalla swot analisi i punti di debolezza sono uno scarso livello di
cooperazione tra le istituzioni che forniscono servizi pubblici (Irisacqua
Gorizia e Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica), la possibilitŕ di fenomeni
alluvionali e la criticitŕ relativamente allo stato quantitativo e
qualitativo delle acque superficiali e sotterranee. Tutto ciň rappresenta una
grande opportunitŕ per una pianificazione territoriale ed urbana congiunta
con particolare riferimento ad una gestione sostenibile delle risorse idriche
ai fini della prevenzione dei rischi ecologici e naturali con il conseguente
raggiungimento degli obiettivi comunitari. Gravi
problemi di inquinamento emergono da monitoraggi effettuati in tempi passati
e da studi condotti dalle Universitŕ di Udine e Nova Gorica che
evidenziano le forti criticitŕ ambientali (inquinamento) dei corpi idrici in
oggetto. Le pressioni antropiche sono responsabili di queste annose criticitŕ
che necessitano di un immediato intervento. Sicuramente gli ecosistemi
acquatici di interesse alterati da un continuo e mai risolto inquinamento
hanno reagito stabilendo altri stati di equilibrio che perň risultano dannosi
alla vita biologica. Il danno all’ambiente biologico degenera la qualitŕ
della vita nel suo complesso e comporta una non idonea fruibilitŕ sociale di
questi beni cosě preziosi. I corsi d’acqua del Corno, insieme al Vertojbica e
Vipacco, allo stato attuale presentano acque di cattiva qualitŕ e ciň, oltre
a provocare i danni sopra citati, incide negativamente anche sulla qualitŕ di
ciň che č ad essi collegato e in particolare sulla qualitŕ del fiume Isonzo,
definito uno dei fiumi piů belli del mondo, che perde importanti classi di
qualitŕ lungo il suo cammino. Ciň comporta, oltre che una forte limitazione
alla fruizione turistica e sociale delle popolazioni, anche importanti
fenomeni di inquinamento e di eutrofizzazione nel mare Adriatico dove si
immette. Obiettivo
generale del progetto č la proposta di linee guida per lo sviluppo di un
comune sistema integrato per la gestione sostenibile delle acque
transfrontaliere: superficiali, sotterranee e reflue, di Gorizia e Nova
Gorica. Risultati
attesi Le
principali realizzazioni del progetto sono state: a) creare un elevato
livello di cooperazione all’interno del partenariato; b) sviluppare un
adeguato sistema sostenibile nella zona transfrontaliera in termini di
protezione delle acque e per prevenire rischi ecologici sia naturali che
antropici; c) promuovere la realizzazione di infrastrutture congiunte
(prevenzione rischi ecologici); d) promuovere la ricerca e lo sviluppo e
l’innovazione della rete di partenariato; e) ottimizzare l’integrazione dei
diversi Stakeholder in materia di acque (due aziende di servizi pubblici di
gestione delle acque urbane, autoritŕ amministrative, istituti di ricerca e
popolazione); f) promuovere l’utilizzo di fonti energetiche rinnovabili (uso
di acque sotterranee per il riscaldamento e il raffreddamento degli edifici);
g) promuovere un permanente partenariato che possa proseguire le attivitŕ
riguardanti la gestione delle acque relativamente alla prevenzione dei rischi
naturali e antropici, come pure il loro sfruttamento ai fini energetici. Workpackages WP1 - COORDINAMENTO E GESTIONE WP3 - BACINI IDROGRAFICI DEL CORNO E VERTOIBIZZA WP4 - QUALITŔ DELLE ACQUE SUPERFICIALI DELLE AREE URBANE DI GORIZIA E
NOVA GORICA WP5 - ACQUE SOTTERANEE TRANSFRONTALIERE E LORO UTILIZZO A FINI
ENERGETICI WP6 - ACQUE REFLUE DELLE AREE URBANE DI GORIZIA E NOVA GORICA WP7 - LINEE GUIDA PER UN SISTEMA TRANSFRONTALIERO DI GESTIONE
INTEGRATA DELLE ACQUE WORKPACKAGE
1 COORDINAMENTO
E GESTIONE Attivitŕ 1.1. Coordinamento del progetto e
controllo del suo avanzamento (LP-JTS)Coordinamento del progetto con particolare
riguardo ai workpackages e ai loro obiettivi: creazione di una struttura di
coordinamento delle attivitŕ progettuali; stesura del manuale di progetto;
coordinamento delle attivitŕ di collaborazione tra partner e verifica dello
stato di avanzamento del progetto e relative scadenze dei diversi
workpackages. Per il coordinamento del progetto verrŕ
nominato un Project Manager (LP). Organizzazione di incontri generali per
coordinare il lavoro comune riguardante il progetto e moderazione dei
workshop progettuali. Documentazione dei risultati progettuali e
stesura di rapporti integrali per verifiche intermedie. Sintesi dei tre anni
di lavoro interdisciplinare da parte di un ampio gruppo di esperti di diversi
profili nella gestione dei corsi d'acqua nei due paesi. Realizzazione del
rapporto finale con la descrizione delle attivitŕ del progetto e i risultati
ottenuti. Attivitŕ 1.2. Coordinamento finanziario
(LP-JTS) Produzione di un sistema trasparente ed
efficiente per il controllo delle risorse in termini di tempi, azioni,
workpackages, partner relativamente al progetto. Per il coordinamento
finanziario del progetto si nominerŕ un Financial Manager (LP). Rapporto
dello stato finanziario negli incontri generali. Preparazione dei rapporti
finanziari congiunti per le verifiche intermedie e del rapporto finanziario
finale congiunto. Attivitŕ 1.3. Comunicazione con i partner
(LP-PP) Relazione sulle implementazioni delle attivitŕ
in progress (rapporti) da parte di ciascun partner per le verifiche
intermedie (2 verifiche l’anno), che costituiranno la base per la
preparazione dei rapporti congiunti del progetto per ogni verifica intermedia
e per la preparazione del rapporto finale congiunto. Rapporti sull’uso delle
risorse per ogni verifica intermedia da parte di ogni partner. Partecipazione
agli incontri generali. I rapporti individuali di ogni partner sono la base
per la stesura dei rapporti finanziari congiunti per ogni verifica intermedia
e per la preparazione del rapporto finanziario finale congiunto. WORKPACKAGE
2 ATTIVITŔ
PREPARATORIE Attivitŕ 2.1. Attivitŕ preparatorie Incontri periodici (LP e PP4) per la
definizione della scheda per la presentazione di proposte progettuali relativamente ad un
progetto riguardante le linee guida per un comune sistema di gestione
integrata delle acque transfrontaliere italo-slovene. Definizione dei
parametri necessari per una valutazione corretta del loro stato sia ambientale
che idrologico. Organizzazione di due incontri generali tra i diversi partner
per la stesura finale della scheda per la presentazione di proposte
progettuali. Compilazione della scheda. WORKPACKAGE
3 BACINI
IDROGRAFICI DEL CORNO E VERTOIBIZZA Titolo dell’attivitŕ 3.1. Data base dei dati
transfrontalieri idrologici esistenti Raccolta dei dati pubblici esistenti
(precipitazioni, deflussi delle acque del Corno e Vrtojbica e altri dati) per
la valutazione del bilancio idrologico dei bacini in oggetto. Realizzazione
del data base idrologico comune. Realizzazione del GIS comune dei bacini
idrografici sulla base dei dati pubblicamente disponibili. Organizzazione
degli incontri per il trasferimento delle conoscenze acquisite e del lavoro
comune riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 3.2. Monitoraggio idrologico
dei bacini del Corno e di Vrtojbica Verifica del sistema di
monitoraggio idrologico esistente. Proposta di miglioramento e ottimizzazione
del sistema di monitoraggio. Ottimizzazione e installazione di ulteriori e
piů efficienti stazioni
pluviografiche ed idrometriche e collegamento con un piů efficace sistema di
notifica della Protezione Civile. Attuazione del monitoraggio idrologico,
manutenzione delle stazioni di misura, raccolta dei dati. Organizzazione
degli incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro
comune riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 3.3 Valutazione del
rischio idrologico per entrambe le aree urbane di confine. Calcolo del bilancio idrologico ed idraulico. Valutazione statistica
dei dati per la determinazione dei deflussi massimi al fine di poter
prevedere eventuali piene. Valutazione delle conseguenze possibili e proposta
di loro risoluzione. Strategie di sistemi di intervento congiunti nelle situazioni di
emergenza. Organizzazione degli incontri per il trasferimento
delle conoscence acquisite e del lavoro comune riguardante questa attivitŕ
(riunioni tematiche tra esperti). WORKPACKAGE
4 QUALITŔ
DELLE ACQUE SUPERFICIALI DELLE AREE URBANE DI GORIZIA E NOVA GORICA Attivitŕ 4.1. Data base dei dati
transfrontalieri esistenti relativi alla qualitŕ delle acque superficiali di
confine Raccolta dei dati relativi alla qualitŕ delle
acque superficiali per i tratti Corno – Isonzo; Vrtojbica – Vipacco – Isonzo
da monitoraggi statali e comunali e il monitoraggio dei progetti precedenti.
Realizzazione del data base comune con i dati pubblici disponibili.
Aggiornamento del GIS mediante collegamento al data base realizzato nel
progetto JEDIS. Valutazione statistica dei dati esistenti e loro proiezione. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 4.2. Monitoraggio della qualitŕ
delle acque superficiali di confine Revisione del sistema dil
monitoraggio esistente. Miglioramento e ottimizzazione del sistema di
monitoraggio mediante rilevazione mensile dei dati di interesse e
ottimizzazione dei punti di campionamento. Analisi dei campioni
rilevati(COD, BOD, fosforo,
nitrati, tossicitŕ, farmaceuticals, etc.) e la loro valutazione. Realizzazione di
impianti di monitoraggio in continuo di alcuni parametri basilari. Mappatura
delle specie esotiche invasive, monitoraggio dei lepidoteri diurni e
valutazione del lavoro sul campo. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 4.3.
Valutazione e definizione degli pressione antropiche che producono inquinanti
e loro rischio correlato Analisi statistica dei dati sulla qualitŕ
delle acque superficiali. Identificazione delle sorgenti inquinanti (impianti
civili e industriali, rete fognaria, depuratori, etc.) e produzione di una
mappa delle sorgenti nelle aree urbane di interesse. Valutazione degli
indicatori di inquinamento (COD, BOD, fosforo, nitrati, farmaceuticals,
etc.). Impatto sull’ambiente transfrontaliero delle concentrazioni degli
inquinanti esistenti e loro rischio biologico (persone, animali e piante) per
l’area transfrontaliera. Proposta di accorgimenti per ridurre l’inquinamento.
Acquisizione di buone pratiche per una corretta rinaturalizzazione e studio
di un piano d’azione per una possibile rinaturalizzazione dei canali del
Corno e di Vrtojbica. Organizzazione degli incontri per il trasferimento
delle conoscence acquisite e del lavoro comune riguardante questa attivitŕ
(riunioni tematiche tra esperti). WORKPACKAGE
5 ACQUE
SOTTERANEE TRANSFRONTALIERE E LORO UTILIZZO A FINI ENERGETICI Attivitŕ 5.1. Stato quantitativo e
qualitativo dalla falda acquifera transfrontaliera di Vrtojba Definizione dell’area della falda acquifera
transfrontaliera. Raccolta dei dati relativi alla quantitŕ (livelli) e alla
qualitŕ delle acque sotterranee per periodi precedenti per la falda acquifera
transfrontaliera di Vrtojba. Realizzazione del data base comune
transfrontaliero sulla base dei dati pubblici disponibili. Valutazione
statistica dei dati esistenti e loro proiezione. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 5.2 Tutela della falda acquifera
transfrontaliera di Vrtojba Valutazione della vulnerabilitŕ e minaccia
della falda acquifera transfrontaliero di Vrtojba. Valutazione del bilancio
idrologico della falda acquifera. Valutazione dell’uso attuale della falda
acquifera e produzione di una mappa delle sorgenti di inquinamento.
Valutazione degli indicatori d’inquinamento e delle loro sorgenti. Proposta
per una efficace protezione della falda acquifera transfrontaliera. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 5.3. Uso della falda acquifera
transfrontaliera di Vrtojba. Valutazione della possibilitŕ dell’uso della
falda acquifera ai fini energetici (riscaldamento e raffreddamento).
Determinazione dell'energia potenziale della risorsa idrica in termini di quantitativi
di estrazione che consentano lo sfruttamento come fonte idrica rinnovabile.
Valutazione della possibilitŕ dell’uso della falda acquifera per acque
industriali e per agricoltura ai fini della riduzione del consumo di acqua
potabile. Organizzazione degli incontri per il trasferimento
delle conoscence acquisite e del lavoro comune riguardante questa attivitŕ
(riunioni tematiche tra esperti). WORKPACKAGE
6 Attivitŕ 6.1. Possibilitŕ di
utilizzo delle acque depurate. Completata e ottimizzata la rete fognaria,
oggetto di interventi in itinere, il riutilizzo delle acque reflue a scopo
irriguo e industriale costituisce una grande opportunitŕ a salvaguardia delle
risorse idriche ad uso potabile. Sono necessari severi controlli
relativamente alle acque effluenti nel depuratore per garantire l’assoluta
sicurezza dal punto di vista igienico sanitario e l’assenza di pericolosi
inquinanti. Tali acque potrebbero alimentare corsi d’acqua a rischio siccitŕ
che potrebbero cosě essere rinaturalizzati. Attualmente č possibile
analizzare le acque influenti il depuratore di Gorizia e controllare quelle
effluenti. Sulle acque convogliate al depuratore si controlleranno i
parametri classici ma anche contaminanti di seconda generazione come i
farmaceuticals. Pertanto si fa ulteriori analisi chimici delle acque reflue
depurate. Si valuterŕ le potenziali applicazioni delle acque reflue depurate
nelle aree di confine. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 6.2.
Possibilitŕ di utilizzo dei fanghi. Un'altra opportunitŕ č data dai fanghi di
depurazione prodotti dalle acque reflue depurate per un loro utilizzo
agronomico diretto o tramite compostaggio, come pure per un eventuale
sfruttamento energetico. Il riutilizzo deve garantire l’assoluta sicurezza
igienico sanitaria e in tal caso non solo permette una valida soluzione allo
smaltimento di questi materiali ma apporta anche importanti elementi ai
suoli. Evidenziamento dei depuratori nell’area di confine, classificazione
dei fanghi di depurazione, valutazione dello stato attuale dello smaltimento
dei fanghi e la loro potenziale possibilitŕ di utilizzo. Analisi chimica dei
fanghi in particolare determinando i metali
pesanti e gli elementi in traccia di interesse ambientale. Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). WORKPACKAGE
7 LINEE
GUIDA PER UN SISTEMA TRANSFRONTALIERO DI GESTIONE INTEGRATA DELLE ACQUE Attivitŕ 7.1. Partecipazione della popolazione alle
problematiche riguardanti le acque urbane Integrazione di un approccio partecipato
nell’ambito della realizzazione di un sistema di gestione integrata delle
acque transfrontaliere che comprende: identificazione degli stakeholders e
della tipologia dei loro interessi, realizzazione di focus group con attori
locali, proposta di una strategia che implementi il principio della gestione
partecipata delle acque transfrontaliere. Organizzazione degli incontri per il
trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune riguardante
questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Attivitŕ 7.2. Linee guida per una comune gestione
integrata delle acque transfrontaliere Organizzazione degli
incontri per il trasferimento delle conoscence acquisite e del lavoro comune
riguardante questa attivitŕ (riunioni tematiche tra esperti). Sviluppo di linee guide
per un comune sistema di gestione integrata delle acque transfrontaliere che
comprende: a) proposta per un piů efficiente monitoraggio delle acque
superficiali e sotterranee sia quantitativo che qualitativo; b) interventi
per la prevenzione dei rischi idrologici e strategie di sistemi di intervento congiunti nelle
situazioni di emergenza; c) proposta e realizzazione degli interventi per un
miglioramento della qualitŕ delle acque; d) proposta
per una piu efficiente protezione della falda di acquifera di Vrtojba; e)
proposta per l'uso della falda acquifera per diminuire il consumo energetico;
f) proposta di riutilizzo delle acque reflue e dei fanghi di depurazione; g)
proposta per una soluzione comune e integrata delle problematiche ambientali
rilevate e utilizzo delle migliori tecnologie disponibili. WORKPACKAGE
8 PIANO
DI COMUNICAZIONE Titolo dell’attivitŕ 8.1. Portale web Realizzazione di un sito internet per: la comunicazione
all'interno del progetto tra i partner per lo scambio di documenti, la
pubblicizzazione del progetto, dei suoi partners, delle sue varie fasi, delle
iniziative congressuali programmate, degli obiettivi da raggiungere e della
relazione finale. Attivitŕ 8.2. Comunicazione con
esperti e pubblico interessato Organizzazione di una
conferenza internazionale e di tavole rotonde riguardanti i temi delle acque
transfrontaliere e i risultati del progetto rivolte, in particolare, a un
pubblico di professionisti, operatori, amministratori e studenti interessati
e impegnati nelle tematiche di settore e agli utenti fruitori dei servizi
realizzati. Produzione di brochure
riguardanti il progetto per esperti e pubblico interessato. Organizzazione di
escursioni per gli studenti delle Universitŕ di frontiera riguardanti i temi
delle acque transfrontaliere. Attivitŕ 8.3.
Pubblicazioni. Saranno prodotti testi divulgativi di facile
accesso, mappe tematiche di immediata leggibilitŕ, comprendente l’area
transfrontaliera riguardante le realizzazioni ottenute attraverso tutte le
attivitŕ previste nei workpackages. Si effettuerŕ la stampa delle linee guida
ai fini della partecipazione della conoscenza per i cittadini, le istituzioni
e le aziende dei servizi interessate. Queste linee guida potranno essere
utilizzate per la diffusione di buone pratiche in contesti ambientali
analoghi e ciň evidenzia la buona duplicabilitŕ del progetto. Partecipazione
a conferenze nazionali ed internazionali. Networking Per raggiungere l’obiettivo principale del progetto che č quello
di sviluppare linee guida per la realizzazione di un comune sistema di
gestione integrato delle acque transfrontaliere delle aree urbane di Gorizia
e Nova Gorica, č necessaria una capillare partecipazione di tutti i partner
interessati di entrambi i paesi supportati da istituzioni scientifiche e di
consulenza in grado di indicare le possibili soluzioni delle forti criticitŕ
esistenti nell’area in oggetto. La partnership cosě composta permetterŕ alle
aziende di servizi di realizzare gli interventi strutturali che si
riveleranno necessari, ai comuni di pubblicizzare i risultati del progetto e
di adoperarsi per una adeguata politica comune ai fini della effettiva e
sostenibile partecipazione dei cittadini. Questa forte sinergia tra partner
permetterŕ un proseguimento congiunto anche successivamente alla chiusura del
progetto, in quanto potranno essere definiti i ruoli da mantenere nel tempo in
base ai risultati ottenuti. Data base e GIS comuni Realizzazione di due data base e GIS comuni. Uno riguardante i
dati per la valutazione del bilancio idrologico dei bacini del Corno e
Vertojbica e l’altro per la valutazione della qualitŕ delle acque
superficiali. Studi Linee guida per lo sviluppo di strategie, metodologie e piani
congiunti per la prevenzione e la riduzione dei rischi di piene, per la
tutela delle acque superficiali e sotterranee, per la rinaturalizzazione di
parte del torrente Corno e Vertojbica, per favorire l’utilizzo di energie
rinnovabili (l’uso delle acque sotterranee) e, una volta completate le opere
strutturali, per il riutilizzo delle acque reflue depurate e dei fanghi di
depurazione. Incontri Due incontri generali ogni anno per tutti i partner, coordinati
dal Lead Partner e dall’Universitŕ di Udine, ai fini della partecipazione
delle conoscenze e riunioni tematiche tra esperti per ogni attivitŕ prevista
nei workpackages WP3, WP4, WP5, WP6 e WP7. Comunicazione Realizzazione di un portale web interattivo. Realizzazione di
conferenze e tavole rotonde tra esperti e legislatori politici con la
partecipazione dei cittadini. Visite Realizzazione di visite guidate con la partecipazione di esperti
e studenti interessati per la valutazione delle criticitŕ esistenti,
indicazione delle linee guida per le possibili soluzioni e verifica dei
risultati ottenuti.
|
Cilj
projekta je pripraviti smernice za izvajanje skupnega sistema za integrirano
upravljanje čezmejnih voda v urbanih območjih Gorice in Nove
Gorice. Vključuje površinske vode (poplavna ogroženost, kakovost),
podzemne vode (kakovost, varstvo okolja, razpoložljivost in energetska
predelava) in odpadne vode. Začenši s temeljitim poznavanjem teh vodah,
kaže, da so antropogene pritiske na njih, da želite predlagati sistem, ki
omogoča pravilno okoljsko upravljanje vodnih teles pomena, tudi z vidika
direktiv, izdanih v Skupnosti. Dejavnosti bodo vključevale povodja
obmejnega mesta Gorica, Nova Gorica, Šempeter Vrtojba.Projekt traja 36
mesecev. Začetek aktivnosti na 2011/01/11 in konča 31/10/2014. V skladu z izvedbenim
vodnih virov programa predstavljajo pomembno priložnost za čezmejno
sodelovanje, če upoštevamo pomembnost spremljanja, da bi zagotovili
zaščito pred nevarnostmi za okolje (onesnaženje) in zemeljskim
(poplave). SWOT analize pomanjkljivosti so nizka raven sodelovanja med
institucijami, ki opravljajo javne storitve (Irisacqua Gorica in Nova Gorica
Vodovodi v kanalizacija), možnost poplav in kritičnosti na državnem
količino in kakovost površinskih in podzemnih voda . To predstavlja
veliko priložnost za skupno urbano in regionalno načrtovanje, s posebnim
poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodnimi viri za preprečevanje
naravnih in ekoloških tveganj ter posledično doseganje ciljev Skupnosti. Povodja obmejnega mesta
Gorica, Nova Gorica, Šempeter Vrtojba so v resnici dolgo časa zapletena
in slabem stanju okolja, kot je razvidno iz okoljskega poročila za
Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Pritisk
fizična (poplave), čezmejni površina, celo na dolgih časovnih
intervalih (1681, 1703, 1890, 1935, 1983, 1987), ki vključujejo stanje
neposredni nevarnosti in ne kot učinkovite in primerne ukrepe za
omejevanje obstoječih. Zelo pomembna v različnih hidravličnega
pretoka reke Corno v občinah Gorica in Nova Gorica. Slovensko ozemlje,
ki deluje na zemljišča v odprtem kanalu, medtem ko je italijansko
ozemlje je odvisna od lijak, ki ga vodi v okviru mesta Gorice. Omejeno
zmogljivost kanala ki zbrati naravno poplave povzročile velike poplave v
preteklosti na slovenski strani. Resni problemi nastanejo
zaradi onesnaževanja nadzor se izvaja v preteklosti in študije na Univerzi v
Vidmu in Novi Gorici, ki kažejo na zelo kritična okolja (onesnaževanje)
vodnih teles v vprašanju. Antropogeni pritiski so odgovorni za te dolgotrajne
težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zagotovo vodnih ekosistemov v
interesu spremenjeni z neprekinjenim in nikoli ne reši onesnaževanja odzvala
z vzpostavitvijo drugih držav ravnotežja, vendar so škodljivi za biološko
življenje. Okoljska škoda biološka izrodi kakovost življenja kot celoto in ne
za posledico ustrezno socialno uporabnost teh dragocenih dobrin tako. V
plovne poti roga, skupaj z Vertojbica in Vipavo, v trenutnem stanju voda so
slabe kakovosti, in da poleg povzročanja škode, navedenih zgoraj, ima
tudi negativno vpliva na kakovost tisto, kar je povezano z njimi, zlasti o
kakovosti reke Isonzo, ki se imenuje eno najlepših rek na svetu, izgubo
pomembnih razredov kakovosti v svoji poti. To pomeni, kakor tudi močna
omejitev za prebivalstvo turizma in socialnega varstva, vključno
večjega onesnaževanja in evtrofikacije v Jadranskem morju, kjer vnesete. Druga možnost je tudi
možnost boljšega izkoriščanja obnovljivih virov energije za za
zmanjšanje porabe energije (uporaba podzemne vode). Pa tudi kakovost
podtalnice je pogosto nezadovoljiva zaradi onesnaževanja (vodonosnik
Vrtojba). Pomanjkanje ustreznega
sistema čiščenja odpadnih voda je še dolgoletni problemi, če
niso bili rešeni pravočasno bolj vplivajo na kakovost površinskih in
podzemnih voda. Dejstvo je, čezmejno območje kanalizacije Gorica in
Nova Gorica ni primerna za potrebe obeh občin. ARPA preiskave Gorici so
izpostavili nekaj pomembnih kritičnih vprašanj v zvezi z mikrobiološkega
onesnaženja odpade in se bo prav tako izvedla raziskave o onesnaženosti
farmaceuticals. Kakovost vode zmanjša drastično od točke vstopa
reke Corno, ki dovaja vodo, kanalizacijo neprečiščen v Novi Gorici,
in zbere nekaj izpušnih plinov v območju severno od Gorice, ki jih ni
mogoče dobijo čistilne naprave, kot podcenjen. Načrti za nove
čistilne naprave v Novi Gorici in Gorici optimizacijo čistilne
naprave so v teku, in upati je, da njihovo dokončanje v kratkem. V največji
možni situaciji, je možno, da se zavzame za kmetijsko ponovna uporaba
očiščene vode, ponovna uporaba za namene krmljenja področja
suše in spodbujanje renaturacija, kot tudi morebitna uporaba blata iz
prečiščene vode, kot izboljševalca tal v kmetijstvu in za energetske
namene. Skratka, stanje kakovosti površinskih in podzemnih voda v zgoraj
navedenih razlogov se oddaljuje od ciljev Evropske okvirne direktive na
področju vodne politike (2000/60/ES), ki določa, za doseganje
standardov kakovosti do leta 2015, kot tudi z drugimi politikami instrumentov
Skupnosti, kot 2006/44/ES Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o
kakovosti sladkih voda, ki zahteva zavarovati ali izboljšati, da se
omogoči življenje rib, in 6. okoljskem akcijskem programu "Evropska
unija (2001-2010). Zadevno območje je zato treba ustrezno programa za
skupno upravljanje čezmejnih voda in integrirajo v skladu z operativnim
programom, ki lahko prepreči okoljska tveganja, povezana z naravnimi in
antropogenimi pritiski tako omogočili premagovanje dolgotrajne težave
čezmejno upravljanje z vodnimi viri. Splošni cilj projekta je
predlagati smernice za razvoj skupnega integriranega sistema za trajnostno
upravljanje čezmejnih voda: površinske in podzemne vode, Gorica in Nova
Gorica. Te smernice bodo imeli
svoj namen zaščite in skupno upravljanje podzemne vode, izboljšanje
njihove kakovosti, njihovo varstvo v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, njihove
uporabe za energetske namene, kot tudi skupno preprečevanje naravnih in
tehnoloških tveganj, povezanih z njimi ustanovitev skupnega trajnostnega
prostorskega razvoja. Vse to v luči sodelovanja državljanov, uprave in
javnih podjetij, ki delujejo na obmejnem območju. Ta splošni cilj
temelji posebnega cilja "Zagotoviti trajnostno teritorialno
integracijo", ki jih omenja prednostno os 1 »Okolje, transport in
trajnostna teritorialna integracija«, katere operativni cilji interesu, da se
ta projekt, so: a) Varovanje biotske raznovrstnosti in zagotoviti trajnostno
upravljanje naravnih virov, b) varstva okolja pred naravnimi in tehnološkimi
tveganji ter onesnaženjem, zmanjšati porabo energije in povečati uporabo
obnovljivih virov energije, c) krepitev teritorialne kohezije " notranji
prečni funkcionalnih površin. Operativni cilji tega
projekta se bodo razvijale v naslednjih ukrepov: a) smernice za razvoj
strategij in skupnih načrtov za preprečevanje in zmanjševanje
tveganja poplav in za razvoj skupnih intervencij v izrednih razmerah, b ) razvoj
metodologij in ukrepov za odpravo površinske vode povodjih v Afriškem rogu in
Vertojbica in podzemne vode v vodonosniku Vrtojbi, s katerim bomo ocenili
pomanjkljivosti in najboljše strategije za njihovo odpravo, da bi dobili
njihovo dobro Stanje kakovosti in boljše varstvo v skladu z okvirno direktivo
o vodah (2000/60/ES). Metode razvoj sistemov za zmanjšanje emisij škodljivih
snovi, katerih učinki bodo pokrili čezmejne vode, za katero gre, in
imajo pozitiven učinek na kakovost okolja v mestu SOP IT3330005
"Isonzo Delta c) razvoj strategij in načrtov za skupno uporabo
podzemne Vrtojba, da bi zmanjšali porabo energije v zasebnih stanovanjih,
javnih zgradbah in industrije na področju d) smernice za razvoj
strategij za ponovno uporabo očiščene odpadne vode in
izkoriščanja agronomskega in energija blata je bilo. končan in
optimizirana kanalizacije in odpadne vode, ponovna uporaba za namakanje in
industrijo bi bila odlična priložnost za varstvo vodnih virov za pitje
namene. Poleg tega bi lahko te vode krmo tokove suše in z vrsto del, ki jih
naturalizacije, pa bi prispevalo k izboljšanju njihovega okoljskega e
kakovosti) razvoj smernic za skupni sistem integriranega upravljanja
čezmejnih voda, ki vključujejo udeležbo politikov, uporabnikov in
prebivalcev f) izvajanja Informacijska kampanja o problemih in rešitvah, ki
se nanašajo na čezmejne vode na območjih, ki so v interesu. Pričakovani rezultati Glavni dosežki projekta
so bili: a) zagotoviti visoko raven sodelovanja v okviru partnerstva b)
razviti ustrezen sistem trajnostnega na obmejnem območju z vidika
varstva voda in za preprečevanje nevarnosti za okolje, tako naravne kot
antropogene, c) spodbuja izvajanje skupne infrastrukture (preprečevanje
tveganj za okolje), d) spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij v
partnerski mreži in) optimizacija vključevanja različnih interesnih
skupin na področju vode (dve podjetji javnega upravljanja mestne oblasti
vodo, upravne, raziskave in prebivalstva), f) spodbujati uporabo obnovljivih
virov energije (uporaba podzemne vode, za ogrevanje in hlajenje stavb), g)
spodbujati stalno partnerstvo, ki se bo nadaljevala dejavnosti v zvezi z
vodami v zvezi s preprečevanjem naravnih in umetnih, pa tudi njihovo
izkoriščanje v energetske namene. Pričakovani
rezultati projekta so: a) čezmejno celovito skupno bazo podatkov
(hidrologija in kakovosti vode), b) monitoring system skupni čezmejni
celovito in inovativno c) smernice za izboljšanje kakovosti in količine
čezmejnih voda ter površine podzemne vode, d) smernice za uporabo
podzemne vode za energetsko e) smernice za ponovno uporabo očiščene
odpadne vode in blata iz čistilnih naprav, f) Akcijski načrt za ponovno
naturalizacijo nekaterih kritičnih delih reke Afriškega roga; g)
smernice za skupni sistem integriranega upravljanja čezmejnih voda,
izmenjavo najboljših praks v podobnih okoljskih okvirih. Ciljne skupine projekta
so: a) skupne čezmejne in čezmejnih storitev podjetja, torej
končni uporabniki, b) zakonodajalcev, ki so odgovorni za upravljanje z
vodami in načrtovanju, c) raziskovalnih organizacijah, ki delujejo na
teh področjih; d) populacijo, ki ima koristi od čezmejnega
območja. Workpackages WP1 - usklajevanje in
upravljanje WP2 - Pripravljalne
dejavnosti WP3 - porečju rogov
VERTOIBIZZA WP4 - POVRŠINSKE VODE
kakovost urbanih območij v Gorici in Novi Gorici WP5 - Podzemne vode MEJA
IN NJIHOVA UPORABA ZA ENERGIJO WP6 - ODPADNE mestnih
območij Gorice in Nove Gorice WP7 - Smernice za sistem
ČEZMEJNO POVEZOVANJE upravljanje z vodami WP8 - komunikacijskega
načrta WORKPACKAGE
1 Usklajevanje
in upravljanje Dejavnost 1.1. Projekt za usklajevanje
in spremljanje njenega napredka (LP-STS) Koordinacija projekta s
posebnim poudarkom na delovnih paketov in njihovih ciljev: vzpostavitev
usklajevanja projektnih dejavnosti, priprava projektne navodil, koordinacija
sodelovanja med partnerji in preverjanje napredka projekta in roke
različnih delovnih paketih . Za koordinacijo projekta
bodo imenovani vodja projekta (VP). Organizacija skupščinah usklajevanje
skupnega dela na projektu in zmernosti oblikovalskih delavnic. Dokumentacija o
rezultatih projekta in poročanje integrale za vmesne. Povzetek treh
letih interdisciplinarnega dela z veliko skupino strokovnjakov različnih
profilov v upravljanje plovnih poti v obeh državah. Izvajanje
zaključnega poročila z opisom projekta in rezultatov. Dejavnost 1.2. Finančni
usklajevanje (LP-STS) Proizvodnja pregledna in
učinkovita za nadzor sredstev v smislu časa, dejavnosti, delo
paketi, partnerji glede projekta. Za proračunsko usklajevanje projekta
bo imenovala finančnega Manager (LP). Finančno poročilo o
stanju na skupščinah delničarjev. Skupna priprava finančnih
poročil za vmesno in končno finančno poročilo skupaj. Dejavnost 1.3. Komunikacija s partnerji
(LP-PP) Poročilo o izvajanju dejavnosti v
teku (poročila) vsakega partnerja za vmesno (2 pregledov na leto), ki bo
predstavljal osnovo za pripravo skupnih poročil o projektu, na vseh
središčnih obdobju in za pripravo končnega poročila joint.
Poročila o uporabi sredstev za vsako vmesno preverjanje vsakega
partnerja. Udeležba na skupščini delničarjev. Posamezna
poročila vsakega partnerja so podlaga za pripravo finančnih
poročil za vsako skupno vmesnega pregleda in pripravi končnega
finančnega poročila skupaj. WORKPACKAGE 2 Pripravljalne dejavnosti Dejavnost 2.1. Pripravljalne dejavnosti Redna srečanja (LP in PP4) za
opredelitev kartice s predstavitvijo predlogov za projekte v zvezi s
projektom o smernicah za skupni sistem integriranega upravljanja
čezmejnih voda med Italijo in Slovenijo. Opredelitev parametrov, potrebnih za pravilno oceno njihovega
statusa, tako okoljske in hidroloških. Splošno organizacija dveh sestankov
med različnimi partnerji v zaključku sveta za oddajo projektnih
predlogov. Od tega stanja. WORKPACKAGE
3 Porečju
rogov VERTOIBICA IN KOREN Naziv aktivnosti 3.1. Z
bazo podatkov o obstoječih hidroloških podatkov čezmejnih Zbiranje obstoječih
javnih podatkov (padavine, odtok vode in rog Vrtojbica in drugi podatki), da
se oceni hidrološko ravnovesje bazenov na vprašanje. Ustvarjanje baze
hidroloških skupnega. Izvajanje GIS skupnih povodij na podlagi javno
dostopnih podatkov. Organizacija sestankov za prenos znanja in dela skupne o
tej dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 3.2.
Spremljanje hidroloških bazeni in roga Vrtojbica Preverjanje
obstoječega hidrološkega monitoringa. Predlogi za izboljšanje in
optimizacijo sistema spremljanja. Optimizacija in montaža dodatne in bolj
učinkovito in hidrometer pluviografiche postaje in povezovanje z
učinkovitejšim sistemom obveščanja civilne zaščite. Izvajanje
hidrološkega monitoringa, vzdrževanje merilnih postaj, za zbiranje podatkov.
Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej
dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 3,3 Ocena
hidrološke nevarnosti tako za urbana območja meje. Izračun vodne
bilance in hidravlični. Statistično vrednotenje podatkov za
določitev mejnih odlivov, da bi napovedali možne poplave. Ocena možnih
posledic njihovega predloga in reševanja. Strategije za skupne sisteme
posredovanje v izrednih razmerah. Organizacija sestankov za prenos
pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti (tematska
srečanja med strokovnjaki). Delovni paket 4 Kakovost površinskih voda
mestnih območij Gorice in Nove Gorice WORKPACKAGE
4 QUALITŔ
DELLE ACQUE SUPERFICIALI DELLE AREE URBANE DI GORIZIA E NOVA GORICA Dejavnost 4.1. Z bazo
podatkov o obstoječih čezmejnih podatkov, ki se nanašajo na
kakovost površinskih voda meje Zbiranje podatkov o
kakovosti površinske vode za lastnosti, rog - fronte; Vrtojbica - Vipacco -
Soška spremljanja, ki jih država in občine in spremljanje prejšnjih
projektov. Ustvarite zbirko podatkov v skupni rabi z javnimi razpoložljivih
podatkov. Posodobitev GIS, ki ga povezujejo z zbirko podatkov, vzpostavljeno
v projektu JEDIS. Statistično vrednotenje obstoječih podatkov in
njihove projekcije. Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence
in skupno delo o tej dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 4.2.
Spremljanje kakovosti površinskih voda meje Revizija obstoječe
DIL spremljanja. Izboljšanje in optimizacijo sistema spremljanja prek
mesečno zbiranje ustreznih podatkov in optimizacija merilnih mest.
Analiza odvzetih vzorcev (KPK, BPK, fosfor, nitrati, strupenost,
farmaceuticals, itd.) In njihovo vrednotenje. Gradnja objektov za stalno
spremljanje nekaterih osnovnih parametrov. Evidentiranje invazivnih tujerodnih
vrst, spremljanja in vrednotenja dan lepidoteri terenskega dela. Organizacija sestankov za
prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti (tematska
srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 4.3.
Ocenjevanje in oblikovanje človekovega pritiska, ki proizvajajo
onesnaževal in z njimi povezano tveganje Statistična analiza
podatkov o kakovosti površinskih voda. Identifikacija virov onesnaževanja
(civilne in industrijske sisteme, kanalizacijo, vode itd.) In proizvodnja
zemljevidu virov v urbanih območjih interesa. Ocena kazalcev
onesnaževanja (KPK, BPK, fosfor, nitrati, farmaceuticals, itd.).
Čezmejni okoljski vpliv koncentracij onesnaževal in njihove
obstoječe biološko tveganje (ljudje, živali in rastline) za
čezmejno območje. Predlagani ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja.
Razvoj dobrih praks za ustrezne študije in renaturacija akcijskega
načrta za morebitno ponovno naturalizacijo kanalov in roga Vrtojbica.
Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej
dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Delovni paket 5 Podzemne vode meji in
njihovo uporabo za energetske WORKPACKAGE
5 ACQUE
SOTTERANEE TRANSFRONTALIERE E LORO UTILIZZO A FINI ENERGETICI Dejavnost 5.1. Država
količine in kakovosti iz vodonosnika čezmejnega Vrtojbi Opredelitev meje
vodonosnika. Zbiranje podatkov o količini (raven) in kakovosti podzemne
vode za obdobje pred vodonosnikov čezmejnega Vrtojbi. Ustvarite zbirko
podatkov na osnovi skupnih čezmejnih javnih razpoložljivih podatkov.
Statistično vrednotenje obstoječih podatkov in njihove projekcije.
Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej
dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 5,2 varstvo
vodonosnikov čezmejnega Vrtojbi Ocena ogroženosti in
nevarnosti čezmejnega Vrtojba vodonosnika. Ocena vodne bilance
vodonosnika. Ocena trenutne uporabe vodonosnika in proizvodnjo zemljevidu
virov onesnaževanja. Vrednotenje kazalcev onesnaževanja in njihovih virov.
Predlog za učinkovito zaščito vodonosnika meje. Organizacija
sestankov za prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti
(tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 5.3. Uporaba
vodonosnika čezmejno Vrtojba. Ocena možnosti uporabe
vodonosnika za energijo (ogrevanje in hlajenje). Določitev potencialne
energije vodnega vira v smislu količin, ki omogočajo
izkoriščanje rudarske kot obnovljivega vira vode. Ocena možnosti uporabe
vodonosnika za industrijske vode in za kmetijstvo za namene zmanjševanja
porabe pitne vode. Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence
in skupno delo o tej dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). WORKPACKAGE
6 Dejavnost 6.1. Možnost uporabe obdelane
vode. Dopolnil ter optimizirali kanalizacijski
sistem, ki je predmet tekoče posle, ponovno uporabo odpadne vode za
namakanje in industrijo, je odlična priložnost za varstvo vodnih virov
za pitje namene. Se dokaj stroge kontrole, potrebne za čistilnih naprav
za čiščenje odpadne vode, da se zagotovi popolno varnost z vidika
zdravja higiene in odsotnost nevarnih onesnaževal. Te vode bi lahko napajal tokov na sušo, ki je
lahko tudi rinaturalizzati. Trenutno je mogoče analizirati vodo,
čistilec vplivno Gorico in preverite teh izpustov. Voda se prenaša na
čistilno napravo bo nadzor nad klasično parametrov, ampak tudi
onesnaževalci, kot so druga generacija farmaceuticals. Zato je tudi kemijske
analize prečiščene odpadne vode. Ocenili bomo potencial uporabe prečiščene
odpadne vode na obmejnih območjih. Organizacija sestankov za
prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti (tematska
srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 6.2. Možnost
uporabe blata. Druga možnost je dana z
blatom iz prečiščene odpadne vode za uporabo v kmetijstvu njih
neposredno ali s kompostiranjem, kot tudi morebitne rabe energije. Ponovna
uporaba mora zagotoviti absolutne varnosti in zdravja in higiene v tem
primeru ne zagotavlja le učinkovito rešitev za odstranjevanje teh
materialov, ki pa prinaša tudi pomembne elemente na zemlji. Vrhunec
čistilnih naprav v obmejnem območju, razvrstitev blata, ocena
trenutnega stanja odlaganje blata in njihovo potencialno uporabnost.
Kemična analiza blata pri določanju posameznih težkih kovin in
elementov v sledovih okoljskega pomena. Organizacija sestankov za prenos
pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti (tematska
srečanja med strokovnjaki). Delovni paket 7 Smernice za sistem
ČEZMEJNO POVEZOVANJE upravljanje z vodami WORKPACKAGE
7 LINEE
GUIDA PER UN SISTEMA TRANSFRONTALIERO DI GESTIONE INTEGRATA DELLE ACQUE Dejavnost 7.1.
Sodelovanje pri vprašanjih, ki zadevajo lokalne komunalne vode Integration postopek
sodelovanja pri izvajanju sistema za integrirano upravljanje čezmejnih
voda, vključno z: opredelitev zainteresiranih strani in naravo njihovih
interesov, fokusnih skupin z lokalnimi akterji, predlaga strategijo, ki
uveljavlja načelo upravljanja hčerinsko čezmejnih voda.
Organizacija sestankov za prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej
dejavnosti (tematska srečanja med strokovnjaki). Dejavnost 7.2. Smernice
za skupno integrirano upravljanje čezmejnih voda Organizacija sestankov za
prenos pridobljenih conoscence in skupno delo o tej dejavnosti (tematska
srečanja med strokovnjaki). Razvoj smernic za skupni
sistem integriranega upravljanja čezmejnih voda, vključno: a)
predlog za učinkovitejše spremljanje količine površinskih in
podzemnih voda in kakovosti, b) ukrepov za preprečevanje hidroloških
sistemov in strategij posegov skupno v izrednih razmerah, c) predlog in
izvajanje posegov za izboljšanje kakovosti vode, d) predlog za učinkovitejše
varovanje podtalnice vodonosnika Vrtojba e) predlog za uporabo vodonosnika za
zmanjšanje porabe energija f) predlog ponovno uporabo odpadne vode in blata
iz čistilnih naprav, g) predlog za skupne rešitve in opredeljenih
celovitih okoljskih vprašanjih in uporaba najboljših razpoložljivih
tehnologij. WORKPACKAGE
8 Načrt
za komuniciranje Naziv aktivnosti 8.1.
Spletni portal Izdelava spletne strani
za: komunikacija v okviru projekta med partnerji za izmenjavo dokumentov,
obveščanje javnosti o projektu, njegovi partnerji, njegove različne
faze načrtovane kongresnih pobude, cilje, ki jih je treba doseči,
in končno poročilo . Dejavnost 8.2.
Komuniciranje s strokovnjaki in zainteresirane javnosti Organizacija mednarodnih
konferenc in okroglih miz v zvezi z vprašanji čezmejnih voda in
rezultate projekta, katerega cilj je zlasti za občinstvo zaposlenih,
operaterji, administratorji in študentom, ki se zanimajo in so vključeni
v industrijo zadeve in uporabnike storitev za uporabnike. Izdelava brošur o
projektu za strokovnjake in zainteresirane javnosti. Organizacija izletov za
študente Univerze na mejnih vprašanj, povezanih čezmejnih voda. Dejavnost 8.3.
Publikacije. Priljubljeni besedila
bodo izdelovali lahko dostopne, tematske zemljevide neposredni berljivosti,
vključno s čezmejnega območja, ki vplivajo na dosežke,
pridobljene prek vseh dejavnosti, vključenih v delovnih paketih. To bo
tiskanje smernice za sodelovanje znanja za državljane, institucije in
vpletenih storitvenih podjetij. Te smernice se lahko uporabljajo za širjenje
dobrih praks v podobnih situacijah in okoljskih to kaže na dobro
duplicability projekta. Udeležba na nacionalnih in mednarodnih konferencah. Mreža Za dosego glavnega cilja
projekta je pripraviti smernice za vzpostavitev skupnega sistema za integrirano
upravljanje čezmejnih voda v urbanih območjih Gorice in Nove
Gorice, morate široko sodelovanje vseh relevantnih partnerjev na obeh Države,
ki jih podpirajo znanstvene institucije in svetovanje lahko kažejo na možne
rešitve ključnih vprašanj, ki obstajajo v zadevnem območju.
Partnerstvo je sestavljena, kot bo družbam omogočil doseganje strukturne
storitve, ki bodo potrebni, da občine za javno objavljanje rezultatov
projekta in si prizadevali za ustrezno skupno politiko za trajnostno in
učinkovito sodelovanje državljanov. Ta močna sinergija med
partnerji bo omogočilo nadaljevanje skupnega tudi po koncu projekta, saj
se lahko opredelijo naloge za vzdrževanje v daljšem časovnem obdobju, ki
temelji na doseženih rezultatih. Skupna baza podatkov in GIS Gradnja 2 skupne baze
podatkov in GIS. Ena za podatke za oceno hidrološkega stanja v kotlinah in
Afriškega roga Vertojbica in drugih za oceno kakovosti površinskih voda. Študije Smernice za razvoj
strategij, metodologij in skupnih načrtov za preprečevanje in
zmanjševanje tveganja poplav, za varstvo površinskih in podzemnih voda, do
ponovnega naturalizaciji Creek in Vertojbica roga, za spodbujanje uporabe
energije virov (uporaba podzemno vodo) in, po zaključku gradbenih
konstrukcij za ponovno uporabo očiščene odpadne vode in blata iz
čistilnih naprav. Zmenki Dve Skupščine vsako
leto za vse partnerje, ki jih koordinira vodilni partner in Univerza v Vidmu,
za namene sodelovanja znanja in tematskih sestankov strokovnjakov za vsako
dejavnost, navedeno v delovnih paketih WP3, WP4, DS5, WP6 in WP7. Sporočilo Izvajanje interaktivnega
spletnega portala. Organizacija konferenc in okroglih miz med strokovnjaki in
oblikovalci politik s sodelovanjem državljanov. Pogledov Izvedba vodene izlete s
sodelovanjem strokovnjakov in zainteresiranih študentov za oceno
obstoječe kritično, izjavo o smernicah za možne rešitve in
preverjanje doseženih rezultatov. |