POVZETEK Glavni cilj projekta je razviti čezmejni sistem upravljanja z vodami na urbanem območju Gorice in Nove Gorice. Sistem vključuje površinske vode (poplavna ogroženost, kvaliteta), podzemne vode (razpoložljivost, možnost energetske izrabe, kakovost in zaščita) in odpadne vode (čiščenje). Ob upoštevanju poglobljenega poznavanja voda in sicer z evidentiranjem pritiskov, ki vplivajo na sistem, pripadajočih obremenitev in onesnaženja vodnega okolja, bo razvit skupni sistem, ki bo omogočil učinkovito upravljanje voda tudi v skladu z zahtevami EU. Izvedba naloge je predvidena v 36 mesecih. Aktivnosti se bodo izvajale na območju porečij obmejnih mest: Gorica, Nova Gorica, šempeter, Vrtojba. UTEMELJITEV PROJEKTA V skladu z operativnim programom (točka 2b) vodni viri predstavljajo velike možnosti za čezmejno sodelovanje ob upoštevanju pomembnosti njihovega spremljanja z namenom preprečevanja ekoloških (onesnaževanje) in naravnih (poplave) tveganj. Iz SWOT analize so pomanjkljivosti: nizka raven sodelovanja med institucijami, ki ponujajo javne storitve (IRISACQUA Gorica in Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica); prisotnost območij z nevarnostjo poplav; kritično količinsko in kakovostno stanje površinskih in podzemnih voda. Vse to predstavlja veliko priložnost za skupno urbano in prostorsko načrtovanje s posebnim poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri z namenom preprečevanja naravnih in ekoloških tveganj ter posledično doseganje ciljev EU. Hidrografski bazeni urbanega območja mest Gorica, Nova Gorica, šempeter, Vrtojba so kompleksni in v slabem kvalitetnem stanju, kar je tudi razvidno iz okoljskega poročila programa čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013. Kritičnost tega čezmejnega območja so poplave, čeprav se pojavljajo v dolgih časovnih presledkih (1681, 1703, 1890, 1935, 1983, 1987). Ta naravna tveganja (poplave), povzročajo neposredno nevarnost zaradi neučinkovitih in neprimernih zadrževalnih ukrepov. Velik pomen je drugačen hidravlični tok potoka Koren v Občinah Gorica in Nova Gorica. Na slovenskem ozemlju, teče na kmetijskih zemljiščih v odprtem kanalu, medtem ko na italijanskem ozemlju teče v podzemnem kanalu, ki vodi pod mesto Gorico. Omejene zmogljivosti tega kanala za zbiranje celotnega naravnega vodnega toka so v preteklosti povzročile velike poplave na slovenski strani. Iz monitoringa, izvedenega v preteklosti in tudi iz študij na Univerzi v Vidmu in v Novi Gorici je razvidno, da so resne težave z onesnaževanjem. študije poudarjajo močno kritičnost okolja (onesnaževanje) teh voda. Antropogeni pritiski so odgovorni za to dolgoletno kritično potrebo po takojšnjem ukrepanju. Stalno onesnaževanje teh voda je privedlo do takih sprememb v vodnem ekosistemu, da se je vzpostavilo tako ravnovesje, ki je škodljivo za biološko življenje. Reke Koren, Vertojbica in Vipava imajo trenutno slabo kakovostno stanje, in to povzroča poleg omenjene škode, prav tako tudi negativen vpliv na kakovost reke Soče, ki je ena izmed najlepših rek na svetu. To pa povzroča močno omejitev za socialno in turistično korist populacije, vključno s pomembnim onesnaževanjem in evtrofikacijo v Jadranskem morju. Druga priložnost je tudi boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije oz. zmanjšanje rabe energije (raba podzemne vode). Kakovost podzemne vode je pogosto nezadovoljiva zaradi onesnaženja (vodonosnik Vrtojbenskega polja). Glede na močan pritisk za zmanjšanje porabe energije, bi lahko te vode bile, če ne bi bile onesnažene, primerne za zadostitev stanovanjskih in industrijskih potreb po energiji. Pomanjkanje ustreznega sistema za čiščenje odplak je še ena kritična nerešena točka, ki bo še nadalje vplivala na kakovost površinskih voda in podzemne vode. Dejansko na obmejnem območju Gorica in Nova Gorica kanalizacija ni primerna za potrebe obeh občin. Raziskave ARPA Gorica so pokazale nekaj pomembnih pomanjkljivosti v zvezi s fekalnim mikrobiološkim onesnaženjem. Potrebne so tudi študije onesnaženosti z ostanki zdravil. Kakovost vode se bliskovito slabša od kraja izpusta potoka Koren, ki sprejema odpadne neprečiščene vode iz Nove Gorice, in zbira kanalizacijo na območju severne Gorice, ki jih ni mogoče preusmeriti do čistilne naprave, ker je podcenjena. Načrti za novo čistilno napravo v Novi Gorici in optimizacija čistilne naprave v Gorici potekajo in upamo, da bosta kmalu končani. V optimalnih razmerah se lahko zagovarja ponovno uporabo očiščene vode v kmetijstvu, ponovna uporaba za preprečevanje nizkih pretokov v času suše in spodbujanje ponovne naturalizacije obvodnih in vodnih območij ter seveda tudi možnosti uporabe blata čistilnih naprav za oljšanje tal v kmetijstvu in energetske namene. V zaključku, kakovostno stanje površinske in podzemne vode iz zgoraj navedenih razlogov odstopa od ciljev Evropske okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), ki predvideva doseganje standardov kakovosti do leta 2015, in od Direktive 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti sladkih voda, da se omogoči življenje rib, in šestega okoljskega akcijskega programa za "Evropska unija (2001-2010). Na tem območju je zato potreben adekvaten skupen sistem za upravljanje čezmejnih voda, v skladu z operativnim programom (točke 2b, 2c in 7b). Tak sistem bi moral preprečevati ekološka tveganja, vezana na naravne in antropogene pritiske in tako omogočiti čezmejno upravljanje z vodnimi viri. CILJI PROJEKTA Splošni cilj projekta je izdelati strokovne podlage (smernice) za razvoj enotnega sistema za trajnostno upravljanje čezmejnih voda: površinskih, podzemnih in odpadnih voda, na območju Gorice in Nove Gorice. Te smernice bodo namenjene varstvu in skupnem upravljanju voda, izboljšanju njihove kakovosti, njihovo varovanje v zvezi z biotsko raznovrstnostostjo, njihovo uporabo za energetske namene, in preprečevanje skupnih naravnih in tehnoloških nevarnosti ter oblikovanju skupnega trajnostnega teritorialnega razvoja. Vse to v luči učinkovite udeležbe državljanov/javnosti, uprave in javnih podjetij, ki delujejo na obmejnem območju. Ta splošni cilj temelji na: "zagotovitvi trajnostne teritorialne integracije", ki se nanaša na Prednostni cilj 1 "okolje, promet in trajnostno teritorialno integracijo", čigar operativni cilji interesa na tem projektu so: 1.1 Ohranjati biotsko raznovrstnost in zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov; 1.2 Varstvo okolja pred naravnimi in tehnološkimi nesrečami ter onesnaženjem, zmanjšanje porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije; 1.4 Krepitev socialne kohezije znotraj funkcionalnih čezmejnih območjih. Operativni cilji tega projekta bodo zajemali naslednje ukrepe: 1) Smernice za razvoj skupnih strategij in načrtov za preprečevanje in zmanjševanje tveganja poplav in za razvoj skupnih intervencij v izrednih razmerah (DP3). Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.2. 1 v "Razvoj skupnih strategij in načrtov za preprečevanje in zmanjševanje naravnih (poplave) in tehnoloških nesreč." 2) Razvoj metod in ukrepov za izboljšanje količinskega in kakovostnega stanja površinskih voda porečja Koren in Vrtojbca (DP4) in podzemnih voda vodonosnika Vrtojba (DP5) v skladu z okvirno vodno direktivo (2000/60/ES). Metodologije bodo razvile ustrezne sisteme za zmanjšanje emisij onesnaževal, kar bo učinkovalo na čezmejne vode in bo imelo pozitivni učinek na kakovost okolja območja SIC IT3330005 "Ustje reke Soče". Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.1. "Integrirane rešitve za usklajeno upravljanje čezmejnih porečij, podzemnih voda in morskega ekosistema", in z operativni cilj 1.2. v "Usklajevanje metod in sistemov za upravljanje in varovanje okolja." 3) Razvoj skupnih strategij in načrtov za uporabo podzemne vode Vrtojbenskega polja za zmanjšanje porabe energije v zasebnih stanovanjih, javnih zgradbah in podjetjih na obmejnem območju (DP5). Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.2 "Pilotni projekti za obnovljive vire energije in varčevanje z energijo, vključno s kampanjami za ozaveščanje, informiranje in promocijske dejavnosti." 4) Smernice za razvoj strategij za ponovno uporabo odpadnih voda in izkoriščanje blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu in energetiki (DP6). Dopolnjen in optimiziran kanalizacijski sistem ter ponovna uporaba odpadne vode za namakanje in industrijo, so velika priložnost za varovanje vodnih virov za pitne namene. Poleg tega bi tako lahko vodo uporabljali za oskrbo rek, ki so ogrožene zaradi suše in z vrsto drugih del, ki bi prispevale k izboljšanju njihove okoljske kakovosti (ekoremediacija). Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.1. "Skupne dejavnsoti v zvezi z varovannjem skupnih vodnih virov", in z operativnim ciljem 1.2. "Pilotni projekti za obnovljivo energijo in varčevanje z energijo. 5) Priprava stokovnih podlag in razvoj smernic za skupni sistem integralnega upravljanja čezmejnih voda, ki vključujejo udeležbo politikov, končnih uporabnikov in prebivalstva (DP7). Ta cilj je v skladu z operativnim ciljem 1.1. "Integrirane rešitve za usklajeno upravljanje čezmejnih porečij in podzemnih voda, iin ciljem 1.4 v "Izboljšanje usklajevanja med upravami, javnimi službami in izvajalci javnih storitev in službami, ki stremijo k izboljšanju kakovosti življenja". 6) Izvajanje informacijske kampanje o problemih in rešitvah glede čezmejnih voda na interesnih območjih (DP8) je v skladu z z operativnim ciljem 1.4 "za spodbujanje izrabe priložnosti za razvoj čezmejnega območja prek izboljšanih skupnih politik". UčINKI IN REZULTATI PROJEKTA Glavni učinki projekta so: - Vzpostaviti visoko raven sodelovanja v okviru partnerstva (skupna izdelava prijavnice in vseh projektnih dejavnosti v skladu s finančnim načrtom, z opuštevanjem enakih možnosti). - Razvoj primernega trajnostnega sistema v obmejni regiji na področju varstva voda in za preprečevanje naravnih in umetnih tveganj za okolje; - Spodbujati izvajanje skupne infrastrukture (preprečevanje okoljska tveganja); - Spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij mreže partnerstva; - Optimizacija vključevanja različnih skupin na področju vodne politike (dva komunalna podjetja v mestnem upravljanju z vodami, upravni organi, raziskovalne ustanove in prebivalstva); - Spodbujati uporabo obnovljivih virov energije (uporaba podzemne vode za ogrevanje in hlajenje zgradb); - Spodbujati upravljanje voda v zvezi s preprečevanjem naravnih in antropogenih nevarnosti, ter njihovo izkoriščanje v energetske namene, izmenjavo najboljših praks v podobnih okoljih. Pričakovani rezultati projekta so: - Skupna enotna in inovativna čezmejna baza podatkov (hidrologija in kakovost vode); - Skupen enoten in inovativen sistem monitoringa; - Smernice za izboljšanje stanja kakovosti in količine površinskih in podzemnih čezmejnih voda; - Smernice za uporabo podzemne vode za zmanjšanje porabe enrgije; - Smernice za ponovno uporabo očiščene odpadne vode in blata iz čistilnih naprav; - Akcijski načrt za ponovno naturalizacijo nekaterih kritičnih področjih potoka Koren; - Smernice za skupni sistem integriranega upravljanja čezmejnih voda. Ciljne skupine projekta so: - Končni uporabniki: čezmejne občine in čezmejna komunalna podjetja, - Politika: uprave, odgovorne za zakonodajo in upravljanje z vodami ter prostorsko načrtovanje - Raziskovalne ustanove, ki delujejo na teh področjih; - širša javnost: prebivalstvo, ki ima koristi od obmejnih regij DELOVNI SKLOP 1 (KOORDINACIJA IN UPRAVLJANJE PROJEKTA) 1.1. Koordinacija projekta in spremljava njegovega poteka (LP-JTS) Koordinacija projekta po delovnih paketih in njihovih ciljih: - postavitev koordinacijske strukture; - priprava projektnega priročnika; - koordinacija sodelovanja med partnerji. Za koordinacijo projekta se določi eno osebo - Projektni Manager (LP). Ugotavljanje napredovanja projekta po delovnih paketih v primerjavi z mejniki. Organizacija srečanj za uskladitev skupnega dela na projektu, moderacija projektnih delavnic. Dokumentiranje rezultatov projekta in oddaja skupnih poročil za posamezen mejnik (2 mejnika oz. poročili letno). Povzetek triletnega interdisciplinarnega dela širše skupine strokovnjakov različnih profilov s področja upravljanja voda v obeh državah. Izdelava zaključnega poročila projekta z opisom in rezultati vseh aktivnosti. 1.2. Koordinacija finančnih stroškov projekta (LP-JTS) Izdelava transparentnega sistema za nadzor porabe sredstev. Za koordinacijo finančnih stroškov se določi eno osebo - finančni manager (LP). Koordinacija in nadzor porabe sredstev glede na časovni potek projekta, predvidene aktivnosti in projektnega partnerja. Predstavitev finančnega stanja na projektnih delavnicah. Priprava finančnih poročil za posamezen mejnik (2 poročanji letno) in zaključnega finančnega poročila. 1.3. Poročanje partnerjev (LP-PP) Poročanje o izvedenih aktivnostih in poteku projekta vsakega projektnega partnerja za posamezen mejnik (2 poročanji letno). Poročila so osnova za pripravo skupnih poročil o izvajanju projekta za posamezen mejnik in za pripravo zaključnega poročila. Poročanje o porabi sredstev posameznih projektnih partnerjev za posamezne mejnike. Udeležba na projektnih delavnicah. Posamezna poročila so osnova za pripravo finančnih poročil za posamezne mejnike in zaključnega finančnega poročila. DELOVNI SKLOP 2 (Pripravljalne aktivnosti) 2.1. Pripravljalne aktivnosti Periodična srečanja (LP in PP4) za določitev vsebine projekta za upravljanje čezmejnih voda in realizacijo projektnega predloga. Določitev potrebnih pokazateljev za pravilno vrednotenje tako okoljskega stanja kot tudi stanja voda. Organizacija dveh srečanj vseh partnerjev za končno določitev koncepta projekta in pripravo prijavnice projekta. Priprava in finalizacija prijavnice. DELOVNI SKLOP 3 (HIDROLOGIJA POREčIJ POTOKOV KOREN IN VRTOJBICA) 3.1. Baza obstoječih čezmejnih hidroloških podatkov Zbiranje podatkov (padavine, odtoki v potokih Koren in Vrtojbica ter drugi podatki) za izdelavo vodne bilance porečij Korna in Vrtojbice. Izdelava skupne baze hidroloških podatkov na podlagi javno dostopnih podatkov. Izdelava Skupnega GIS sistema hidrografskih območij. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 3.2. Hidrološki monitoring porečij potokov Koren in Vrtojbica Preverba obstoječega sistema izvajanja hidrološkega monitoringa. Predlog izboljšav in optimizacija sistema monitoringa. Optimizacija in postavitev dežemerov in limnigrafov s povezavo v učinkovit sistem obveščanja Civilne zaščite. Izvajanje hidrološkega monitoringa, vzdrževanje merskih postaj, pobiranje podatkov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 3.3 Ogroženost obeh obmejnih urbanih območij zaradi poplav Izračun vodne bilance. Statistično vrednotenje podatkov za določitev maksimalnih pretokov z namenom predvidevanja možnih izjemnih visokovodnih pretokov. Ocena možnih posledic in predlog rešitve ter ukrepov. Določitev strategij za skupne sisteme interveniranja v izrednih razmerah. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). DELOVNI SKLOP 4 (KVALITETA POVRšINSKIH VOD NA URBANEM OBMOčJU GORICE IN NOVE GORICE) 4.1. Vzpostavitev baze obstoječih podatkov o kvaliteti čezmejnih površinskih voda Zbiranje javno dostopnih podatkov kakovosti površinskih voda na odsekih Koren - Soča ; Vrtojbica - Vipava - Soča državnega in občinskega monitoringa ter predhodnih projektov. Izdelava skupne usklajene čezmejne baze podatkov z javno dostopnimi podatki. Nadgradnja GIS projekta JEDIS s povezavo na bazo podatkov. Statistično vrednotenje podatkov z določitvijo trendov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 4.2. Monitoring kvalitete obmejnih površinskih vod Pregled obstoječega sistema monitoringa. Predlog posodobitve, izboljšanja in optimizacije sistema monitoringa. Optimizacija lokacije odvzemnih mest za boljše vrednotenje kakovosti voda. Vzorčenje in analiza vodnih vzorcev (COD, BOD, fosfor, nitrati, toksičnost, ostanki zdravil, etc.) ter vrednotenje rezultatov. Izvedba merilnih mest za stalno merjenje posameznih indikatorjev kakovosti. Kartiranje invazivnih vrst, monitoring dnevnih metuljev in vrednotenje meritev. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 4.3. Določitev antropogenih virov onesnaževanja in ocena tveganja Statistična analiza podatkov o kvaliteti površinskih voda. Identifikacija virov onesnaženja (industrija, kanalizacija, čistilne naprave itd.) in izdelava karte virov onesnaževanja na urbanem območju. Vrednotenje indikatorjev onesnaženja in njihovega izvora (COD, BOD, fosfor, nitrati, farmacevtske sestavine ...). Vpliv obstoječih koncentracij onesnaževal na čezmejno okolje in biološkego tveganja (prebivalci, živali in rastline). Predlog metod in ukrepov za zmanjšanje obstoječega onesnaženja. Pregled dobrih praks ekoremediacije in predlog akcijskega načrta ekoremediacije kanala Korna in Vrtojbice. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). DELOVNI SKLOP 5 (PODZEMNE VODE IN NJIHOVA ENERGETSKA IZRABA) 5.1. Količinsko in kakovostno stanje čezmejnega vodonosnika Vrtojbensko polje Določitev območja čezmejnega vodonosnika (usklajevanje mej). Zbiranje podatkov o količini (nivoji) in kakovosti podzemne vode za pretekla obdobja za čezmejni vodonosnik Vrtojbensko Mirenskega polja. Izdelava skupne čezmejne baze podatkov na podlagi javno dostopnih podatkov. Določitev Statistično vrednotenje in analiza trendov. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 5.2 Zaščita čezmejnega vodonosnika Vrtojbenskega polja Ocena ranljivosti in ogroženosti čezmejnega vodonosnika. Izdelava vodne bilance vodonosnika. Pregled obstoječe rabe vodonosnika. Vrednotenje indikatorjev onesnaženja in njihovega izvora ter izdelava karte virov onesnaževanja. Predlog učinkovite čezmejne zaščite vodonosnika. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 5.3 Raba čezmejnega vodonosnika Vrtojbenskega polja Ocena možne rabe vodonosnika kot obnovljivi vir energije - uporaba za ogrevalne in ohlajevalne sisteme, predvsem v smislu zmanjšanja porabe električne energije. Določitev energetskega potenciala vodnega vira - določitev odvzemnih količin, ki omogočajo obnovljivo izkoriščanje vodnega vira. Ocena možne rabe podzemne vode kot vir vode za obrt, industrijo in kmetijstvo, v smislu zmanjšanja porabe pitne vode. Ocena zmožnosti vodonosnika glede na odvzem z ozirom na količinsko, termično in kemijsko obnovljivost vira oz. vodonosnika. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). DELOVNI SKLOP 6 (ODPADNE VODE NA URBANEM OBMOčJU GORICE IN NOVE GORICE) 6.1. Možnost uporabe očiščenih odpadnih voda Dopolnitev in optimizacija kanalizacijske mreže je predmet raznih posegov v pripravi, ponovna uporaba očiščene odpadne vode za namakanje in industrijo predstavlja veliko priložnost za varovanje vodne vire (predvsem v smislu zmanjšanja porabe pitne vode). Potrebne so stroge kontrole odpadnih voda iz čistilnih naprav, da se zagotovi popolno varnost z vidika zdravja in higiene s tem, da se ne pojavljajo nevarna onesnaževala. Te vode lahko predstavljajo vir vode za reke v času suše, ki bi se s tem lahko ponovno renaturalizirale. Trenutno je možno analizirati odpadne vode iz čistilne naprave v Gorici. Na iztoku iz čistilne naprave se kontrolira klasične parametre kakovosti prečiščene odpadne vode, ne nadzoruje pa se drugih, kompleksnejših onesnaževalcev, kot so ostanki zdravil idr. Zaradi tega se bodo izvedle dodatne kemijske analize prečiščene odpadne vode. Izdelal se bo pregled možnih uporab prečiščene odpadne vode na obravnavanm obmejnem območju. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 6.2. Možnost uporabe blata ruga priložnost so blata iz čistilnih naprav za gojenje ali kompostiranje, kot tudi kot možno uporabo za pridobivanje energije (sežig). Uporaba blata mora zagotoviti popolno varnost za zdravje, zato se v tem primeru dovoljuje začasna rešitev za odlaganje teh materialov, saj prinaša tudi pomembne elemente za tla. Izdelal se bo popis čistilnih naprav in klasifikacija blata iz čistilnih naprav, trenutno stanje odlaganja blata in potencialne možnosti uporabe blata it čistilnih naprav. Zato se bo izvedlo vzorčenje blat in kemijske analize za določitev vsebnosti težkih kovin, slednih prvin, itd. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). DELOVNI SKLOP 7 (STROKOVNE PODLAGE ZA čEZMEJNI SISTEM ZA SKUPNO UPRAVLJANJE Z VODAMI) 7.1. Sociološki vidik, vključevanje javnosti Vključevanje javnosti pri izvajanju integriranega sistema upravljanja čezmejnih voda, ki vključuje: identifikacijo zainteresiranih strani (deležnikov) in njihovih interesov, izvajanje ciljnih skupin z lokalnimi akterji, predlog strategije, ki uresničuje načelo vključevanja javnosti pri upravljanju čezmejnih voda. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). 7.2. Strokovne podlage za skupni sistem za upravljanje s čezmejnimi vodami Izdelava strokovnih podlag in smernic za sistem za skupno upravljanje čezmejnih voda, ki obsega: a) predlog učinkovitega količinskega in kakovostnega monitoringa površinskih in podzemnih voda, b) ukrepi za preprečitev hidroloških tveganj in strategije za sisteme intervencije v izrednih razmerah, c) predlog in izvedba ukrepov za izboljšanje kakovosti voda, d) predlog učinkovite zaščite vodonosnika Vrtojbenskega polja, e) predlog potencialne rabe vodonosnika Vrtojbenskega polja za zmanjšanje porabe energije, f) predlog ponovne uporabe očiščenih vod iz čistilnih naprav ter blata, g) predlog skupne in usklajene integralne rešitve okoljske problematike z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Organizacija srečanj za izmenjavo znanj in skupno delo na teh aktivnostih (tematska srečanja med eksperti). DELOVNI SKLOP 8 (Komunikacijski načrt) 8.1. Internetna stran Izdelava internetne strani za komunikacijo znotraj projekta (nejavni del za izmenjavo dokumentov znotraj projektnih partnerjev) in za komunikacujo s strokovno in širšo javnostjo. Na internetni strani projekta bo za širšo javnost predstavljen projekt, projektni partnerji, na razpolago bodo tudi rezultati projekta. 8.2. Komunikacija s strokovno in širšo javnostjo Organizacija okroglih miz in zaključne konference s tematiko projekta za strokovno javnost, študente, deležnike ter uporabnike. Izdelava zloženk o projektu za strokovno in širšo javnost. Organizacija študentskih ekskurzije s terenskim delom za študente obmejnih univerz. 8.3. Publiciranje Priprava besedil, ki bodo lahko dostopna, tematskih zemljevidov, ki zajemajo obmejno območje na dosežke, pridobljene z vseh dejavnosti, vključenih v delovne sklope. Predvidena je izdaja smernic v tiskani obliki z namenom vključevanja in izobraževanja prebivalstva, inštitucije, podjetja. Te smernice se lahko uporabijo za širjenje dobrih praks v podobnih okoljih, in s tem poudarja dobro ponovljivost projekta. Udeležba na domačih in mednarodnih konferencah. AKTIVNOSTI 1 - Mreženje Da bi dosegli glavni cilj projekta, izdelava strokovnih podlag in razvoj smernic za uresničevanje skupnega sistema enotnega upravljanja čezmejnih voda v urbanem območju Gorice in Nove Gorice, je potrebno široko sodelovanje vseh zainteresiranih partnerjev v obeh državah ter sodelovanje podprto z znanstvenimi ustanovami in svetovalci, ki lahko pomagajo pri rešitvah problemov, ki obstajajo na tem območju in področju. Partnerstvo bo gospodarskim družbam omogočilo izvajanje potrebnih strukturnih ukrepov, občinam publiciranje rezultatov ter prizadevanje za skupno politiko primerno za učinkovito in trajnostno sodelovanje tudi s populacijo. Ta močna sinergija med partnerji bo omogočila delovanje partnerske mreže tudi po zaključku skupnega projekta. 2 - Skupna baza podatkov in GIS Realizacija dveh skupnih baz podatkov. Ena baza za podatke za vrednotenje hidrološke bilance porečij Korna in Vrtojbice ter drugo bazo za vrednotenje kakovosti površinskih voda. 3 - študije Smernice za oblikovanje strategij, metodologij in skupnih načrtov za preprečevanje in zmanjševanje tveganj poplav, za zaščito površinskih in podzemnih voda, za zmanjšanje porabe energije (raba podzemne vode) in, po zaključku strukturnih del, ponovna uporaba obdelanih odpadnih voda in blata iz čistilnih naprav. 4 - Srečanja Predvidevi sta dve letni srečanji za vse partnerje, ki jih usklajuje vodilni partner, z namenom sodelovanja na področju znanja in tematska strokovna srečanja za izvajanje delovnih paketov DP3, DP4, DP5, WP6 in DP7. 5 - Komunikacija Realizacija interaktivnega spletnega portala. Izvedba predavanj in okroglih miz med strokovnjaki in oblikovalci politik s sodelovanjem državljanov/javnosti. 6 - Obiski Vodeni obiski se izvajajo v sodelovanju s strokovnjaki in študenti, za kritične presoje obstoječih problemov ter možno navedbo rešitev in preverjanja rezultatov. LP - Università di Nova Gorica Lead partner LP, Università di Nova Gorica Prof. dr. Danilo Zavrtanik - rektor Vodja projektne skupine Prof. dr. Polonca Trebše Kontaktna oseba Dott.ssa Tanja Prebil - Tanja.Prebil@ung.si Dejavnosti Dejavnost Univerze v Novi Gorici pokriva dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetniško okolje. Znotraj Univerze v Novi Gorici deluje pet fakultet in ena visoka šola ter pet raziskovalnih laboratorijev, trije raziskovalni centri in en raziskovalni inštitut. Univerza v Novi Gorici je soustanoviteljica Primorskega tehnološkega parka in ustanoviteljica univerzitetne Fundacije "Edvard Rusjan". Slednja zbira sredstva za finansiranje razvoja dejavnosti Univerze v Novi Gorici. PP1 - Vodovodi in Kanalizacjia Nova Gorica PP1, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Miran Lovrič Vodja projektne skupine pri partnerju Mitja Gorjan Kontaktna oseba Mitja Gorjan - mitja.gorjan@vik-ng.si Dejavnosti - Oskrba prebivalcev občin Nova Gorica, šempeter Vrtojba, Miren Kostanjevica, Brda in Renče Vogrsko in delno tudi občine Gorica z vodo. - Upravljanje s kanalizacijo, odpadnimi vodami in čistilnimi napravami. PP2: Mestna občina Nova Gorica PP2, Mestna občina Nova Gorica Matej Arčon - župan Vodja projektne skupine pri partnerju Vanda Mezgec Kontaktna oseba Vanda Mezgec - vanda.mezgec@nova-gorica.si Dejavnosti Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja zadeve javnega pomena,ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom. Poleg teh dejavnosti, občina opravlja tudi načrtovanje prostorskega razvoja in sprejema prostorske akte, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, površine za pešce in kolesarje, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, ureja javni promet na območju mestne občine. Mestna občina za svoje območje tudi pripravlja programe varstva okolja, kjer z ustreznimi ukrepi skrbi in pospešuje varstvo okolja. Razpolaga z dovolj usposobljenega kadra na področju varstva okolja ter ustrezen kader za vodenje finančnega dela projekta. PP3, Občina šempeter-Vrtojba PP3, Občina šempeter-Vrtojba Milan Turk - župan Vodja projektne skupine pri partnerju Anita Manfreda Kontaktna oseba Anita Manfreda - anita.manfreda@sempeter-vrtojba.si Dejavnosti Občina šempeter-Vrtojba kot organ lokalne skupnosti pokriva zelo širok spekter področij, kar je razvidno tudi iz njene organizacijske strukture (glej izkušnje na področju upravljanja projektov…) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in statutom občine. Za vodenje in odločanje so pristojni organi občine: občinski svet, župan in nadzorni odbor občine. Občinska uprava v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja organizacijske, administrativne , upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti, Jani uslužbenci v občinski upravi so strokovno izobraženi in usposobljeni glede na zahteve za opravljanje nalog. PP4 Università Udine, Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura PP4, Università Udine, Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura Prof. Gaetano Russo Vodja projektne skupine pri partnerju Prof. Fabio Miani Kontaktna oseba Dr.ssa Manuela.Rossi - manuela.rossi@uniud.it Dejavnosti Univerza v Vidmu koordinira številne raziskovalne projekte bodisi na državni kot na mednarodni ravni (EU VII FP, INTERREG et al.). Koordinira 40% italijanskih projektov, financiranih s programom Evropske skupnosti Tempus z balkanskimi državami. Njeno osebje razpolaga z upravnimi, gospodarskimi, pravnimi in projektantskimi sposobnostmi. Njene tehnicne in znanstvene dejavnosti potekajo s podporo Urada za raziskovanje in tehnološki transfer, ki skrbi za upravo kompleksnih projektov, zašcito intelektualne lastnine in prenos rezultatov raziskovanja na teritorij. PP5, IRISACQUA SRL PP5, IRISACQUA SRL Mirio Bolzan Vodja projektne skupine pri partnerju Ing. Furio Pillan Kontaktna oseba Ing. Furio Pillan - fpillan@irisacqua.it Dejavnosti IRISACQUA srl je upravljalec vodovoda in kanalizacije za celotno goriško pokrajino. Oskrbuje prebivalce s pitno vodo in zbira odpadne vode ter jih odvaja v čistilno napravo. Poleg tega je Irisacqua akter pod nadzorom ATO, in ima naložbeni načrt za več kot 160 MIO EUR do leta 2035 za prilagoditev in razširitev omrežij objektov. PP6, Comune di Gorizia PP6, Comune di Gorizia dott. Ettore Romoli, župan Vodja projektne skupine pri partnerju Arch. Clara Sgubin Kontaktna oseba Dott. Andrea Bais - andrea.bais@comune.gorizia.it Dejavnosti Dejavnosti, povezane s področjem lokalne javne uprave, kot jih določajo državni in deželni zakoni ter statuti.Strokovno znanje in predpisi, ki so potrebni za vodenje in opravljanje javnih storitev za lokalno skupnost.Občina Gorica je zelo evropsko usmerjena (9. člen Statuta). Odborništvo za mednarodno in evropsko politiko neposredno odgovarja županu. Lokalna skupnost ima poseben Sektor za okolje in vodstvene storitve ter Urad za mednarodno politiko, evropska in medregijska sredstva. PP7, Università di Ferrara, Dipartimento di Scienze della Terra PP7, Università di Ferrara, Dipartimento di Scienze della Terra Prof.ssa Franca Siena Vodja projektne skupine pri partnerju Prof.ssa Carmela Vaccaro Kontaktna oseba Prof.ssa Carmela Vaccaro - vcr@unife.it Dejavnosti Univerza v Ferrari se ukvarja s kvalitativno in kvantitativno analizo površinske in podzemne vode virov in degradacijo vodnih virov zaradi vpliva človeka in kompetitivne rabe vodnih virov, s procesi dezertifikacije in interakcije voda-tla in geokemijskimi problematikami, povezanih z vodo in napajanjem vodonosnikov. Univerza v Ferrari razvijas metodologije za integralne geofizikalne-geokemijske raziskave litoloških in fizikalnih lastnosti podzemlja in opredelitev geometrije vodnih teles podzemne vode. Oddelek za znanosti o Zemlji uporablja najsodobnejše tehnike in analitične metodologije za analizo slednih elementov v vodi in tleh. PP8, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica PP8, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica mag. Tatjana Vončina, dipl. univ. ekon. Vodja projektne skupine pri partnerju Jasna Koglot, univ. dipl. kem. Kontaktna oseba Jasna Koglot - jasna.koglot@zzv-go.si Dejavnosti Dejavnost PP8: opravljanje zdravstveno-ekološke, socialno-medicinske, higienske in epidemiološke dejavnosti za območje UE Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. Izkušnje pri projektnem delu v domačih oziroma mednarodnih partneskih projektih. Vodilni partner v projektu JEDIS- Joint Environmental Decision Support Information System, v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. PP9, Inštitut rudarstvo geotenologijo okolje (IRGO) PP9, Inštitut rudarstvo geotenologijo okolje (IRGO) Bojan Jelen Vodja projektne skupine pri partnerju Melhior Pregl Kontaktna oseba Melhior Pregl - melhior.pregl@irgo.si Dejavnosti Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje izdeluje ocene vplivov na okolje, analize tveganja, hidrogeološke raziskave, geološke in inženirsko geološke raziskave, projektiranje vodnjakov, izdelava in izvajanje monotoringov podzemne vode, raziskave s področja ravnanja z odpadki, načrtovanje novih površinskih in podzemnih odlagališč odpadkov, sanacija in zapiranje obstoječih odlagališč, modeliranje toka podzemnih vod in transporta snovi, laboratorijske in "in-situ" preiskave.