UTEMELJITEV PROJEKTA

V skladu z operativnim programom (točka 2b) vodni viri predstavljajo velike možnosti za čezmejno sodelovanje ob upoštevanju pomembnosti njihovega spremljanja z namenom preprečevanja ekoloških (onesnaževanje) in naravnih (poplave) tveganj. Iz SWOT analize so pomanjkljivosti: nizka raven sodelovanja med institucijami, ki ponujajo javne storitve (IRISACQUA Gorica in Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica); prisotnost območij z nevarnostjo poplav; kritično količinsko in kakovostno stanje površinskih in podzemnih voda. Vse to predstavlja veliko priložnost za skupno urbano in prostorsko načrtovanje s posebnim poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri z namenom preprečevanja naravnih in ekoloških tveganj ter posledično doseganje ciljev EU. Hidrografski bazeni urbanega območja mest Gorica, Nova Gorica, Šempeter, Vrtojba so kompleksni in v slabem kvalitetnem stanju, kar je tudi razvidno iz okoljskega poročila programa čezmejnega sodelovanja Italija – Slovenija 2007-2013. Kritičnost tega čezmejnega območja so poplave, čeprav se pojavljajo v dolgih časovnih presledkih (1681, 1703, 1890, 1935, 1983, 1987). Ta naravna tveganja (poplave), povzročajo neposredno nevarnost zaradi neučinkovitih in neprimernih zadrževalnih ukrepov. Velik pomen je drugačen hidravlični tok potoka Koren v Občinah Gorica in Nova Gorica. Na slovenskem ozemlju, teče na kmetijskih zemljiščih v odprtem kanalu, medtem ko na italijanskem ozemlju teče v podzemnem kanalu, ki vodi pod mesto Gorico. Omejene zmogljivosti tega kanala za zbiranje celotnega naravnega vodnega toka so v preteklosti povzročile velike poplave na slovenski strani. Iz monitoringa, izvedenega v preteklosti in tudi iz študij na Univerzi v Vidmu in v Novi Gorici je razvidno, da so resne težave z onesnaževanjem. Študije poudarjajo močno kritičnost okolja (onesnaževanje) teh voda. Antropogeni pritiski so odgovorni za to dolgoletno kritično potrebo po takojšnjem ukrepanju. Stalno onesnaževanje teh voda je privedlo do takih sprememb v vodnem ekosistemu, da se je vzpostavilo tako ravnovesje, ki je škodljivo za biološko življenje. Reke Koren, Vertojbica in Vipava imajo trenutno slabo kakovostno stanje, in to povzroča poleg omenjene škode, prav tako tudi negativen vpliv na kakovost reke Soče, ki je ena izmed najlepših rek na svetu. To pa povzroča močno omejitev za socialno in turistično korist populacije, vključno s pomembnim onesnaževanjem in evtrofikacijo v Jadranskem morju. Druga priložnost je tudi boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije oz. zmanjšanje rabe energije (raba podzemne vode). Kakovost podzemne vode je pogosto nezadovoljiva zaradi onesnaženja (vodonosnik Vrtojbenskega polja). Glede na močan pritisk za zmanjšanje porabe energije, bi lahko te vode bile, če ne bi bile onesnažene, primerne za zadostitev stanovanjskih in industrijskih potreb po energiji. Pomanjkanje ustreznega sistema za čiščenje odplak je še ena kritična nerešena točka, ki bo še nadalje vplivala na kakovost površinskih voda in podzemne vode. Dejansko na obmejnem območju Gorica in Nova Gorica kanalizacija ni primerna za potrebe obeh občin. Raziskave ARPA Gorica so pokazale nekaj pomembnih pomanjkljivosti v zvezi s fekalnim mikrobiološkim onesnaženjem. Potrebne so tudi študije onesnaženosti z ostanki zdravil. Kakovost vode se bliskovito slabša od kraja izpusta potoka Koren, ki sprejema odpadne neprečiščene vode iz Nove Gorice, in zbira kanalizacijo na območju severne Gorice, ki jih ni mogoče preusmeriti do čistilne naprave, ker je podcenjena. Načrti za novo čistilno napravo v Novi Gorici in optimizacija čistilne naprave v Gorici potekajo in upamo, da bosta kmalu končani. V optimalnih razmerah se lahko zagovarja ponovno uporabo očiščene vode v kmetijstvu, ponovna uporaba za preprečevanje nizkih pretokov v času suše in spodbujanje ponovne naturalizacije obvodnih in vodnih območij ter seveda tudi možnosti uporabe blata čistilnih naprav za oljšanje tal v kmetijstvu in energetske namene. V zaključku, kakovostno stanje površinske in podzemne vode iz zgoraj navedenih razlogov odstopa od ciljev Evropske okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), ki predvideva doseganje standardov kakovosti do leta 2015, in od Direktive 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti sladkih voda, da se omogoči življenje rib, in šestega okoljskega akcijskega programa za "Evropska unija (2001-2010). Na tem območju je zato potreben adekvaten skupen sistem za upravljanje čezmejnih voda, v skladu z operativnim programom (točke 2b, 2c in 7b). Tak sistem bi moral preprečevati ekološka tveganja, vezana na naravne in antropogene pritiske in tako omogočiti čezmejno upravljanje z vodnimi viri. Zadevno območje je zato treba ustrezno programa za skupno upravljanje čezmejnih voda in integrirajo v skladu z operativnim programom, ki lahko prepreči okoljska tveganja, povezana z naravnimi in antropogenimi pritiski tako omogočili premagovanje dolgotrajne težave čezmejno upravljanje z vodnimi viri.